Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Tinkara Hodnik, Filozofska fakulteta, programa: Slovenistika in Pedagogika (pedagoška smer) 
»Z opravljenim podiplomskim programom in pridobljeno magistrsko izobrazbo mi je omogočeno, da lahko delam kot profesorica slovenščine in pedagogike v osnovni ali srednji šoli. Za študij uporabljam lastne zapiske ter tudi knjige in članke. Literaturo dobim v knjižnici na fakulteti ali v različnih splošnih knjižnicah, najpomembnejše knjige pa sem kupila. Del literature je dostopen na internetu, nekateri profesorji nam manj dostopne tuje članke skenirajo. Študenti, ki smo bolj usmerjeni v literaturo, bomo v literarnovednih predmetih videli veliko več koristnega za našo nadaljnjo kariero kot tisti, ki se zanimajo za jezik ali slovnico ter obratno. Obiskujemo predavanja, vaje in seminarje. Izpiti so pisni, ustni ali oboje, medtem ko kolokvijev na Slovenistiki in na Pedagogiki nisem imela. Seminarji pa so v 2. letniku magisterija na slovenistiki izbirni. V 2. semestru 2. letnika začnemo s pisanjem magistrske naloge, zato na Pedagogiki obveznosti na fakulteti ni, na Slovenistiki pa so v zmanjšanjem obsegu. Za bodoče učitelje so koristni vsi pedagoški predmeti. Ker imamo študenti do profesorjev spoštljiv odnos, se tudi dobro razumemo.«
«

Pangerc MancaManca Pangerc, program: Prevajalstvo (slo-ang-nem)
»Znanje, ki ga osvojiš v času bolonjskega 3-letnega študija ni dovolj globinsko, zato sem se odločila vpisati še na 2. stopnjo. Zahteva se veliko sprotnega dela, obiskovanje predavanj, vaj in seminarjev je obvezno. Pridobljeno znanje, za katerega je treba vložiti veliko časa in energije, pa je kvalitetno. Študiram iz zapiskov, ki si jih sama oblikujem med vajami oz. predavanji ter jih potem doma še dodelam. S sošolci si pomagamo in delimo svoje zapiske ter kakršnokoli znanje, ki bi lahko prišlo prav na izpitu. Najbolj koristni so prevajalski predmeti, kjer moramo redno oddajati besedila, ki jih prevajamo v materni jezik, pa tudi iz maternega v tuj jezik. Besedila profesorji pregledajo in popravijo, to sprotno delo pa predstavlja tudi delež skupne ocene. Prevajanje, predvsem prevodi v tuj jezik, so tudi najtežji, saj smo prepuščeni strogemu očesu maternih govorcev. Kot pozitivno na fakulteti lahko izpostavim spoznanje z novimi kolegi. Preživela sem tudi lepo izkušnjo na obvezni prevajalski praksi na Evropski komisiji v Luksemburgu. Študij je veliko prispeval k moji splošni in strokovni izobrazbi ter me naredil samozavestnejšo.«

Špela Pirc, program: Prevajalstvo
»Po končanem dodiplomskem študiju Medjezikovnega posredovanja sem imela občutek, da nisem dovolj usposobljena za delo prevajalke. Zato sem se odločila, da bom svoje znanje nadgradila. Medtem ko so predavanja pretežno teoretična, so vaje na drugi strani predvsem praktične, s čimer pridobivamo pomembne izkušnje. Večina izpitov je v obliki prevoda iz tujega oz. v tuj jezik. Večinoma se učim iz svojih zapiskov, saj študijskega gradiva ni veliko. Ker je veliko izpitov ustnih in je učenje ‘na glas’ uspešnejše, se dogovarjamo s sošolkami za skupno učenje. Najtežji so predmeti, pri katerih se prevaja v tuj jezik. Nematerni govorci namreč nimamo pravega občutka in zato je obvezno del študija preživeti v tujini. Mnogi smo se za to odločili v absolventskem stažu, kar nam na podiplomskem študiju zagotovo koristi. Odnos med profesorji in študenti je pristnejši kot na dodiplomskem študiju, saj se poznamo že dalj časa. Kot pozitivno stvar bi izpostavila pridobitev kvalitetne akademske izobrazbe in kritičnega pogleda na svet. Na fakulteti sem spoznala veliko zanimivih ljudi in novih prijateljev, s katerimi bom ostala v stiku tudi po koncu študija.«

Manca Pangerc, program: Prevajalstvo (slo-ang-nem)
»Znanje, ki ga osvojiš v času bolonjskega 3-letnega študija ni dovolj globinsko, zato sem se odločila vpisati še na 2. stopnjo. Zahteva se veliko sprotnega dela, obiskovanje predavanj, vaj in seminarjev je obvezno. Pridobljeno znanje, za katerega je treba vložiti veliko časa in energije, pa je kvalitetno. Študiram iz zapiskov, ki si jih sama oblikujem med vajami oz. predavanji in jih potem doma še dodelam. S sošolci si pomagamo in delimo svoje zapiske ter kakršnokoli znanje, ki bi lahko prišlo prav na izpitu. Najbolj koristni so prevajalski predmeti, kjer moramo redno oddajati besedila, ki jih prevajamo v materni jezik, pa tudi iz maternega v tuj jezik. Besedila profesorji pregledajo in popravijo, to sprotno delo pa predstavlja tudi delež skupne ocene. Prevajanje, predvsem prevodi v tuj jezik, so tudi najtežji, saj smo prepuščeni strogemu očesu maternih govorcev. Kot pozitivno na fakulteti lahko izpostavim spoznanje z novimi kolegi. Preživela sem tudi lepo izkušnjo na obvezni prevajalski praksi na Evropski komisiji v Luksemburgu. Študij je veliko prispeval k moji splošni in strokovni izobrazbi ter me naredil samozavestnejšo.«

Maja Peharc, Humanistika in družboslovje, smer: Literarne vede
»Ker me je tema, ki sem jo imela za diplomsko nalogo zanimala in sem jo želela razvijati še naprej, sem se odločila za bolonjski doktorski študij. Moj študij je prvo leto vseboval eno predavanje in dva seminarja. Drugo leta smo imeli dva seminarja in izdelovali strokovni članek, tretje leto pa je bilo rezervirano za pisanje doktorske disertacije. Skozi celoten študij je bilo veliko samostojnega dela in mentorstva. Za posamezne predmete sem se največkrat učila kar iz knjig. Odnos med študenti in profesorji bi opisala kot zelo kolegialen, saj smo si bili enakovredni. Na naši fakulteti se mi je zdelo pozitivno vse, razen čakanja v vrstah.«

Alenka Lavrin, program: Prevajanje
»Na podiplomski študij sem se vpisala zaradi želje po nadaljnjem izobraževanju v okviru iste stroke. Študij vključuje predavanja, seminarje in vaje, na katerih je obvezna prisotnost. Večina predmetov je zastavljenih semestrsko, zaključijo pa se z uspešno opravljenim izpitom. Ponekod se opravljajo tudi kolokviji. Študijsko gradivo v veliki meri zagotovijo kar profesorji sami. Glede na izkušnje je najbolje redno obiskovati predavanja, seminarje in vaje ter si delati zapiske, iz katerih se da potem dovolj dobro pripraviti na izpite. Odnos med profesorji in študenti je korekten in dober. Med pozitivne stvari študija bi dodala postopno vključevanje v družbo s skupnimi interesi, poleg tega se lahko med študijem pridobijo koristne reference in poznanstva za prihodnost.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR