Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Žan Bokan, Fakulteta za družbene vede, program: Politična teorija, 
»Ker je študij na 1. stopnji izpolnil moja pričakovanja, sem želel znanje na izbranem področju študija še poglobiti. Izbrana smer podiplomskega študija je vsebinsko nadaljevanje dodiplomskega študija, ki sem ga zaključil. Študij na podiplomskem programu večinoma poteka v popoldanskih urah, le izjemoma in po dogovoru v dopoldanskem času. Posebnost programa je, da vsako študijsko leto gostujeta dva profesorja, ki v dvotedenskem časovnem okvirju izvedeta predavanja pri dveh ločenih predmetih, medtem ko si domači profesorji razdelijo predavanja pri ostalih predmetih, prav tako v dvotedenskih sklopih. Namen tovrstne izvedbe predavanj je poglabljanje znanja. Na predavanjih lahko gostujoči profesorji predstavljajo dodano vrednost, pri čemer vsakdo doda prilagojene vsebine, glede na geografsko okolje, iz katerega izhaja. Pri študiju uporabljan predvsem knjige in znanstvene članke. Sekundarnega pomena pa so mi zapiski, ki si jih praviloma pripravim sam in za lastno uporabo, vendar jih navadno delim tudi s kolegi. Profesorje imamo priložnost spoznati bolj osebno, komunikacija je bolj sproščena, nekatere stvari se da tudi dogovoriti in prilagoditi na podlagi osebnih okoliščin.«

Urban Špital, program: Mednarodni odnosi 
»Podiplomski študij je precej drugačen od dodiplomskega študija. Sestavljen je izključno iz predavanj in seminarjev, ki vključujejo tudi delo na terenu (obisk BIH v okviru upravljanja konfliktov), zaključi pa se bodisi z izpitom oziroma serijo sprotnih esejev, saj je praktično vsak predmet sestavljen iz serije predavanj gostujočih predavateljev, ki so usmerjene na svoja ekspertna področja. Faktografskega učenja je precej manj oziroma je predpostavljeno. Brez osnov ne moreš efektivno razmišljati naprej. Poudarek je na reševanju problemov, sintezi in lastnemu razmisleku. Celoten nabor predmetov se mi zdi odličen za poglabljanje znanja in njegovo aplikacijo v prihodnje, najbolj koristen predmet pa se mi je do sedaj zdel predmet Mednarodni razvojni problemi. Ogromno sporov temelji prav na razvoju, hkrati pa ta predstavlja enega izmed največjih prihodnjih izzivov. Atmosfera med profesorji in študenti je odlična. Veliko pripomore tudi to, da študenti študiramo z zagonom in hkrati odlično delujemo v ekipi.«

Tanja Veg, program: Strateško tržno komuniciranje
»Za izbrani podiplomski študij sem se odločila zaradi zanimivega predmetnika. Imamo predavanja z vajami, nekatere izpite se opravlja z izpiti, druge s kolokviji. Študiram predvsem iz strokovnih člankov, ki jih dobim preko portala Dikul – elektronska knjižnica Univerze v Ljubljani in drugih digitalnih virov. Predmeta Upravljanje tržnih znamk in Družbena odgovornost podjetij se mi zdita najbolj vpeta v aktualno dogajanje in najbolj praktična ter zanimiva. Zame najtežji je bil sicer izbirni predmet Upravljanje znanja. Zanimiv, a zelo zahteven, sploh zaradi številnih teorij, ki smo jih morali poznati in jih je v prakso težko aplicirati ter se jih posledično naučiti za izpit. Odnos med profesorji in študenti je veliko bolj na ravni debate kot na dodiplomskem študiju.«

Jana OsojnikJana Osojnik, program: Mednarodni odnosi
»Vpis je logičen korak, v kolikor želiš pridobiti zadostna znanja za karierno pot. Pa tudi službe ne čakajo na vsakem koraku, zato je z višjo izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, lažje dobiti boljšo zaposlitev. Imamo šest predmetov in magistrsko delo. Predavanja so si sledila eno za drugim, po zaključku vsakega pa je sledilo preverjanje znanja. Pri večini predmetov ni bilo klasičnega izpita, kot smo ga poznali na dodiplomskem študiju, temveč je bil daljši esej, kjer je bilo treba vključiti širše znanje, pridobljeno na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Probleme pa je bilo treba primerno analizirati, ovrednotiti in podati tudi lastno kritično mnenje. Učenje definicij, prebiranje zapiskov s predavanj ali zgolj ‘last minute’ učenje ni dovolj za uspešno opravljanje izpitov. V predmet in literaturo se je treba poglobiti. Na vajah/seminarjih smo bili študenti tisti, ki smo na nek način določali vsebino z razmišljanji, debatami in utemeljitvami. Spodbujalo se je interdisciplinarno razmišljanje o določenih problemih mednarodne skupnosti in predvsem doprinos vsakega posameznika k obravnavani problematiki. Skoraj vsa literatura tekom študija je bila na voljo v fakultetni knjižnici, članki pa dostopni na spletu. Kupila sem le nekaj strokovnih knjig, ki mi bodo koristile tudi kasneje. Lahkih predmetov ni, če želiš res razumeti določeno področje in pridobiti znanje, ki bo ostalo več kot le nekaj dni po izpitu. Pri raziskovalnem seminarju smo večino časa posvetili pripravi dispozicije magistrskega dela, na začetku pa je izbira teme marsikomu povzročila kar nekaj preglavic. Končno si namreč prisiljen, da se zares odločiš kaj je tisto, kar te res zanima.«

Karolina Praček, program: Mednarodni odnosi
»Po diplomi iz mednarodnih odnosov sem se za nadaljevanje študija odločila zaradi želje po nadgradnji pridobljenega znanja in zanimanja za dogajanje v mednarodni skupnosti, k temu pa so pripomogli tudi zanimiv predmetnik, odlični profesorji, priporočila kolegov in dobre izkušnje z delom na FDV v prejšnjih letih študija. Imamo vnaprej določen urnik predavanj in seminarjev. Ker je kar nekaj študentov iz tujine, skoraj vse oblike dela (razen pri Ruščini) potekajo v angleškem jeziku. Nekatere predmete opravimo s prisotnostjo in rednim delom na predavanjih oz. seminarjih (redno delo obsega predhodno pripravo na srečanja, pripravo pisnih izdelkov in aktivno sodelovanje na srečanjih) ter daljšimi pisnimi izdelki, pri nekaterih pa vajam in seminarjem sledi izpit oz. kolokviji. Študiram iz knjig, člankov in drugih besedil, ki jih določijo profesorji in so večinoma dostopna na internetu, ter iz lastnih zapiskov. Največ znanja so mi omogočili predmeti, kot so Vladanje v mednarodnih odnosih, Izbrana vprašanja mednarodnega prava in Mednarodno upravljanje konfliktov. Med profesorji in študenti je veliko sodelovanja, tudi s tujimi profesorji.«

Danijela Tamše, program: Kulturologija 
»Kot bolonjska študentka sem izbrala študij na drugi stopnji, da bi pridobila enako stopnjo izobrazbe kot kolegi, ki so diplomirali po starih programih. Zaradi dobrih izkušenj na dodiplomski stopnji, sem študij nadaljevala na kulturologiji. Pri vseh predmetih imamo predavanja, pri nekaterih pa tudi vaje. Način preverjanja znanja in raziskovalnih kompetenc je odvisen od predmeta, lahko pa gre za izpit v pisni ali ustni obliki, raziskovalno izpitno nalogo, krajše seminarje v kombinaciji z izpitom … Zapiski mi služijo za orientacijo, študiram pa iz knjig, člankov in tudi skript. Kulturologija je izrazito transdisciplinaren študij, v veliki meri usmerjen v raziskovanje in tematiziranje vsakdana, kar v praksi pomeni, da smo veliko na terenu: študiramo in raziskujemo marsikdaj in marsikje, tudi ko se ne zdi tako. Odnos med profesorji in študenti je odličen. Profesorji spodbujajo kreativnost in raziskovanje, zelo so odprti za nove ideje in prečkanje mej.«

Iris Koleša, program: Diplomacija
»Za podiplomski študij sem se odločila zaradi želje po dopolnitvi svojega znanja s področij marketinga in odnosov z javnostmi, z znanjem s področja odločanja v mednarodnih odnosih. Izjemno pomemben dejavnik pri izbiri programa pa je bila tudi obvezna študijska praksa – odskočna deska pri kasnejšem iskanju redne zaposlitve. Izvedba predmetov se razlikuje od predavatelja do predavatelja, so pa skoraj vsi predmeti sestavljeni iz predavanj, seminarjev in projektnega dela, ki je največkrat skupinsko. Študentje običajno študiramo iz zapiskov in ostale študijske literature. Najbolj uporabna predmeta se mi zdita Raziskovalni seminar, kjer študentje nadgradimo svoje raziskovalno znanje in pripravimo dispozicijo magistrskega dela, ter Diplomatski praktikum zaradi priložnosti opravljanja študijske prakse. Odnos med profesorji in študenti je precej sproščen, in – kar je najpomembnejše – korekten. Profesorji so za študente vedno dostopni.«

Jana Juvan, program: Strateško tržno komuniciranje
»Študij sem nadaljevala na isti fakulteti, saj brez tega ne bi dobila ustrezne stopnje izobrazbe. Za to smer pa sem se odločila zaradi prekvalifikacije, saj sem na prvi stopnji študirala na drugem programu, vendar sem želela svojo izobrazbo razširiti. Gre za redni študij in se v izvedbi bistveno ne razlikuje od dodiplomskega študija. Študiram iz predvidene literature (knjige, skripta, učbeniki) ter iz lastnih zapiskov s predavanj. Najtežji predmet je bil Mikroekonomija za marketing zaradi narave snovi, ki se razlikuje od ostalih snovi, ki so nam po končanem dodiplomskem študiju bližje in imamo zanje večjo podlago znanja. Z vsemi profesorji smo dobro sodelovali, med nami in profesorji so bolj sproščeni odnosi, kot so bili na dodiplomskem študiju.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR