Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Tanja Črešnovar, Fakulteta za vede o zdravju Izola, program: Dietetika
»Po končanem dodiplomskem študiju Prehransko svetovanje – dietetika sem se za podiplomski študij Dietetike odločila zato, ker sem hotela pridobiti poglobljena znanja o tem, kako velik pomen ima pravilna prehrana na človekovo zdravje ter kako lahko s prehrano zmanjšamo simptome pri posameznih boleznih. Predavanja na našem študiju so neobvezna, ampak jih priporočam, saj veliko pripomorejo pri opravljanju izpitov. Potekajo predvsem v dopoldanskem času po 4 ure. Seminarji so predpogoj za pristop k izpitu pri večini predmetov in prisotnost študentov na seminarjih je obvezna. V drugem letniku imamo tudi obvezno prakso, ki traja en mesec. Temeljno gradivo so profesorjevi izročki predavanj, ki so objavljeni na e-učilnici fakultete ter zapiski s predavanja. Za dodatno izpolnjevanje svojega znanja pa mora dietetik konstantno spremljati tudi strokovno literaturo, ki si jo lahko izposodimo v knjižnici naše fakultete. Najbolj koristni predmet je Klinična prehrana, ki je tudi najtežji, Sam podiplomski študij je bolj orientiran na delo dietetika v bolnišnicah, zato je veliko poudarka na klinični prehrani. S profesorji sem na splošno zadovoljna. Všeč mi je, da jih lahko kontaktiramo tudi izven predavanj in z njimi diskutiramo. V okviru Erasmusa sem izkoristila izmenjavo za praktično usposabljanje v delovnem okolju. Praksa je potekala v 5 različnih učnih bazah v bolnišnicah in na nacionalnem inštitutu na Madžarske.«

Marko Petrović, Fakulteta za vede o zdravju Izola, program: Aplikativna kineziologija
»Po zaključeni 1. stopnji na Zdravstveni negi sem želel biti vpet v športno rehabilitacijo in nadgraditi pridobljeno znanje. Aplikativna kineziologinja se ukvarja s pozno rehabilitacijo. Študij poteka tako, da zajema predavanja, seminarske vaje, seminarje, laboratorijske vaje, katerih je kar veliko. Pri vajah in laboratorijih ter seminarjih moraš biti prisoten 80 %, kar zahteva, da si v študijski proces konstantno vpet. Študij s tega vidika zna biti kar zahteven. Prav tako je priporočljivo, da hodiš na predavanja, kajti vse se povezuje. Kolokvijev ni veliko. Veliko je pisanja seminarskih nalog ter za vsak predmet se piše izpit. Večina učne literature je v angleškem jeziku. Profesorji ti podajo tudi prosojnice, ampak na prosojnicah ni vse, kar se zahteva na izpitih in preverjanjih znanja. V osnovi je študij tako zastavljen, da je strokovno usmerjen, kar pomeni, da so vsi predmeti pomembni. Med temeljnimi predmeti za boljše razumevanje celotnega študija, je poznavanje Fiziologije napor, ki je v 1. letniku in je kar težek. Med težjimi v 2. letniku pa je definitivno Živčno-mišično upravljanje in učenje gibalnih spretnosti. Menim, da je to ena izmed redkih fakultet, kjer so predavatelji in profesorji zelo dostopni. Vzpostavi se korekten odnos, vedno so ti na razpolago, te spodbujajo in usmerjajo, da dosegaš optimalen rezultat ter da dosegaš veliko mero znanja. Pozitivnih stvari je res veliko, dostopnost profesorjev, dobro vzdušje na fakulteti, veliko znanja, katerega pridobiš iz vaj in predavanj, možnosti za vedno boljšo uspešnost in vzpostavljanje odličnih stikov.

Aleksandra Kavšak, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, program: Zdravstvena nega 
»Na podiplomski študij sem se vpisala, saj sem želela pridobiti nova znanja na strokovnem in znanstvenem področju, ter znanja o iskanju virov oz. literature za znanstveno-raziskovalno področje zdravstvene nege, saj smo diplomirane medicinske sestre tiste, ki moramo znati samostojno raziskovati na svojem področju. Poleg tega sem želela pridobiti še dodatna znanja, sposobnosti in spretnosti za organiziranje, načrtovanje in spretnosti vodenja zdravstvenih timov, ter znanja o tem kako izboljšati kakovost celovite zdravstvene nege. Podiplomski študij poteka redno, predavanja potekajo med tednom v popoldanskem času, od 16.00 do 20.00 ure. V prvem letniku sta dva obvezna, in sicer Modul Zdravstvena nega I in Zdravstvena nega II. V drugem letniku si lahko izbereš modul, ki ga boš obiskoval, in sicer na podlagi individualnih želja in področja zanimanja. Predavanja sama niso obvezna, ampak iz izkušenj povem, da se jih je dobro udeležiti, saj izveš veliko novega. Profesorji se zelo trudijo, da stvari, ki jih razlagajo prikažejo tudi s primerom iz prakse, kar olajša razumevanje snovi. Seminarji so na podiplomskem študiju obvezni. Pri vsakem predmetu je pred izpitom obvezna izdelava projektnega dela, ki je lahko individualno ali skupinsko in je namenjeno učenju iskanja literature in pisanju dobrih znanstveno-raziskovalnih del. Večina predmetov se naredi samo s projektno nalogo, so pa tudi nekateri predmeti pri katerih se pišejo izpiti. Če redno obiskuješ predavanja in seminarje lahko narediš vse sproti in v izpitnem obdobju nimaš nobenih študijskih obveznosti. Najbolj pozitivna stvar, ki jo bi izpostavila je dostopnost profesorjev. Organiziranih je tudi veliko projektov v katere se lahko vključiš kot študent podiplomskega študijskega programa in se s tem tudi kaj novega naučiš.«

Aljaž Božič, program: Zdravstvena nega 
»Študij je kombinacija predavanj, vaj, kolokvijev in seminarjev. Predavanja večinoma potekajo vzporedno z vajami in/ali seminarji, zato proces učenja zahteva sprotno delo, veliko pa lahko študent naredi že sam na predavanjih. Nekaterim predmetom po koncu predavanj sledi izpit, pri drugih je seminar predpogoj za pristop k izpitu. Predavanja potekajo pretežno v popoldanskem času. Članki so dostopni v elektronskih bazah, do katerih ima fakulteta urejen oddaljen dostop. Drugo literaturo pa pridobimo med predavanji oziroma v spletni učilnici fakultete. Najtežja predmeta v 1. letniku sta Znanost in teorija zdravstvene nege (predavanja potekajo v angleškem jeziku, treba je sodelovati na predavanjih) ter Z dokazi podprta zdravstvena nega, v 2. letniku pa Ekonomija. Čuti se kolegialen, sproščen odnos, prisotno je medsebojno spoštovanje, prijaznost vseh zaposlenih na fakulteti, morebitne konflikte se rešuje sproti, zaposleni so ustrežljivi in hitro odzivni. Spodbuja se delo študenta in njegovih rezultatov, druženje, nova spoznanja, nova obzorja.«

MatejaGornjakMateja Gornjak, program: Dietetika
»Študij poteka tako, da imamo predavanja v dopoldanskem in/ali popoldanskem času, prav tako obvezne seminarske vaje, seminarje, pri posameznih predmetih pa tudi kolokvij. Študij zahteva veliko samostojnega dela, ki ga največkrat opravimo doma (pisanje seminarskih nalog, pregled in priprava predstavitve tujih člankov in raziskav). Za študij uporabljam interno učno gradivo, ki nam ga pripravijo predavatelji, in pregledam temeljno literaturo. Interno učno gradivo je na voljo v spletni učilnici Moodle, dobro je založena tudi šolska knjižnica. Med koristne predmete vključujem “strokovne predmete”, kot so Klinična dietetika, Prehrana in dietetika, Prehrana in možgani, Nutricevtika, Genetika in nutrigenomika, Patofiziologija prehrane ipd. Večina predavateljev razvije prijateljski odnos do študentov, ki je obdan z veliko mero strokovnosti in primernim obojestranskim spoštovanjem. Med pozitivne stvari bi uvrstila pravočasno obveščanje o spremembah urnika, spoštovanje dogovorov med predavatelji in študenti ter prijaznost vseh ostalih zaposlenih (čistilka, referat za študentske zadeve …).«

AljazBozicAljaž Božič, program: Zdravstvena nega
»Študij je namenjen študentom, ki želijo svoje znanje poglobiti, nadgraditi ter uvideti zdravstveno nego iz drugačne luči. Študent pridobi tudi znanje in spretnosti znanstvenega področja stroke, ki se jo nauči implementirati. Pri nas je študij kombinacija vsega: predavanj, vaj, kolokvijev in seminarjev. Po končanem sklopu predavanj določenega predmeta sledi predstavitev naloge, ki je lahko na koncu tudi zaključna ocena. Predavanja potekajo pretežno v popoldanskem času, tako da je študij primeren tudi za že zaposlene študente. Z literaturo študent nima stroškov, saj se veliko ukvarjamo z raziskovanjem in pregledovanjem člankov, ki so dostopni v elektronskih bazah. Fakulteta ima urejen tudi oddaljen dostop do elektronskih baz. Začuti se kolegialen, sproščen odnos, prisotno je medsebojno spoštovanje, prijaznost vseh zaposlenih na fakulteti, morebitne konflikte se rešuje sproti, zaposleni so ustrežljivi in hitro odzivni.«

KimTrobecKim Trobec, program: Zdravstvena nega
»Opravljanje podiplomskega študija na isti fakulteti je odlična kombinacija, saj študent dobi vse temelje in iztočnico za nadaljevanje, pa tudi program je prilagojen študijskemu programu pridobljene izobrazbe. Vaje in predavanja so vsa med tednom, izjemoma tudi kakšen petek, v popoldanskem času. Na urniku imamo manj predavanj, več je seminarjev in vaj. Študenti se s profesorji dogovorimo o najprimernejšem datumu izpita. Največ znanja pridobimo med predavanji, ko nam profesorji nakažejo, na kaj naj bomo pozorni in katero literaturo moramo predelati. Sicer pa se veliko ukvarjamo z raziskovanjem in pregledovanjem elektronskih virov, predvsem strokovnih člankov. Odnos med profesorji in študenti je baziran na medsebojnem spoštovanju in prijateljskem odnosu. Med pozitivne stvari lahko dodam Erasmus izkušnjo, ko sem bila na Nizozemskem, natančneje v Groningenu, kjer sem dobila odličen vpogled v delo na tujem, spoznavanje njihovih sistemov ter pridobila izkušnje z interakcijo s študenti iz različnih držav.«

Mateja Meglič, program: Dietetika
»K odločitvi po nadaljevanju študija je botrovala želja po nadgradnji znanja iz dodiplomskega študija in interes po širjenju osvojenih znanj s težnjo po pomoči sočloveku, ki se v današnjem času vse pogosteje sooča s prehransko pogojenimi obolenji in dilemami. Osnova študija so predavanja, v kombinaciji z obveznimi seminarji. Vaje so le pri nekaj strokovnih predmetih. Priprava na izpit vključuje kombinacijo zapiskov, izročkov in referenčne literature. V veliki meri lahko do literature dostopamo preko spletnih virov (prosto/plačljive vsebine). Vsak predmet ponuja informacije, ki predstavljajo kamenčke v mozaiku znanja in so pomembni pri opravljanju poklica dietetika. V kolikor te neko področje zanima, ni neizvedljiv noben izpit, težji pa so tisti, ki temeljijo na biokemičnih procesih in pato-fizioloških dogajanjih v organizmu. V odnosih s profesor je  prisoten pridih domačnosti in sproščenosti. Prav tako si študentje medsebojno prizadevamo za ohranjanje kolegialnih odnosov med generacijami. Ker sem v fazi zaključevanja študija, si bom to obdobje zapolnila kot prijetno dogodivščino s prijetno klimo, ki mi je prinesla številna znanja in izkušnje, nova poznanstva, prijateljstva in priložnosti.«

Tanja Montanič Starc, program: Zdravstvena nega
Tanja Starc»Znanja nikoli ni preveč, s podiplomskim študijem bom povečala svoje znanje, ki mi bo koristilo tako pri delu s pacienti, kot pri razvoju in prepoznavnosti zdravstvene nege. S šolskimi obveznostmi sem končala, ostala mi je le še magistrska naloga. Sicer sem študirala redno. Predavanja so potekala čez teden popoldne, imeli smo obvezne vaje, izpiti so bili sestavljeni iz seminarja in predstavitve, ali pa so bili v pisni obliki. Študirala sem iz svojih zapiskov in literature iz knjižnice, ki jo je priporočal profesor. Veliko sem si pomagala s spletom in bazami podatkov, ki so dostopni na fakulteti. Odnos med profesorji in študenti je korekten, spoštljiv in profesionalen. V kolikor študenti potrebujemo pomoč, so nam profesorji vedno na voljo. Vsak predmet je po svoje koristen, predvsem tisti, ki so uporabni pri vsakdanjem delu. Izpostavila bi Osebni in profesionalni razvoj medicinske sestre, Dokumentiranje v zdravstveni negi, Raziskovanje v zdravstveni negi, Na dokazih podprta zdravstvena nega, Zdravstvena pismenost, Medkulturna in medjezikovna komunikacija,  Izbrane vsebine vodenja zdravstvenih in socialnih organizacij.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR