Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Matej Drobnič, program: Strojništvo, smer: Proizvodno strojništvo, usmeritev: proizvodne tehnologije in sistemi 
»Na prvi stopnji sem dobil osnovna znanja, ki pokrivajo veliko različnih področij strojništva, na drugi stopnji pa so predmeti bolj usmerjeni. Študij poteka podobno kot na prvi stopnji – enako razmerje med predavanji in vajami, več je samostojnega dela na laboratorijskih vajah.  Študiram predvsem iz zapiskov, predvsem pa iz gradiva, ki ga dobimo za predavanja (prosojnice). Med najtežjimi predmeti v 1. letniku sta Tehnična kibernetika in Naključni pojavi. Skoraj vsak predmet ima tudi ustni zagovor. Ozračje je bolj sproščeno kot na prvi stopnji, prav tako vaje, naučimo se več. Pridobimo veliko znanja, ki je primerljivo z ostalimi dobrimi univerzami, pozitivno je, da imamo veliko praktičnega dela. Naučimo se poiskati vse potrebne informacije in podatke, da znamo potem sami rešiti problem.«

MihaKavcicMiha Kavčič, program: Strojništvo, smer: Konstruiranje in mehanika, usmeritev:  Mehanika gradiv, sistemov in procesov
»Študij poteka preko predavanj, na katerih dobimo temeljno znanje. To moramo dokazati na izpitih. Drugi del poteka na vajah, na katerih nam pokažejo praktične/računske primere. Znanje se pri nekaterih predmetih preverja s testi, pri večini pa imamo še seminarje oz. domače naloge, pri katerih rešujemo zahtevnejši primer, ki je nekoliko drugačen kot na vajah in podoben primeru iz prakse. Ta seminar se oceni in šteje kot ocena vaj. Učimo se iz zapiskov predavanj in vaj. Pri nekaterih predmetih pa je treba poseči še po knjigah in člankih, ki so večinoma v angleščini. Najkoristnejši predmeti so tisti, pri katerih imamo seminarje, saj tam rešujemo popolnoma realne probleme, ki jih lahko dokaj hitro preslikamo v realni sektor. Za te porabim tudi največ časa. Odnos med profesorji in študenti je na magistrski stopnji že veliko bolj sproščen kot na 1. stopnji. Profesorji se zavedajo, da imamo že veliko znanja, da pa ga lahko še več pridobimo. Ker nas je v skupini manj, nas poznajo tudi po imenih. Zlasti mladi profesorji imajo s študenti zelo prijateljski odnos, do starejših pa imamo študenti še vedno več strahospoštovanja.«

Miha BokanMiha Bokan, program: Konstruiranje in mehanika, smer: Konstruiranje in mehanika, usmeritev: Mehanika gradiv, sistemov in procesov
»Končana prva stopnja mi sicer prinaša možnost takojšnje zaposlitve, saj smo (vsaj za enkrat še) iskani kader. Ampak opcija za drugo stopnjo in finance so omogočale nadaljnji študij. Druga stopnja je v primerjavi s prvo bolj specializirana. Sistem je sicer podoben (klasična predavanja z vajami in kontrola znanja s kolokviji/izpiti), a je zaradi manjšega števila študentov, toliko bolj kvalitetna. Kar nekaj profesorjev dela na tem, da bi klasične vaje zamenjali z realnimi projekti, kjer bi se pridobljeno znanje uporabilo v industriji. Učno literaturo se v večji meri dobi v Centralni tehniški knjižnici ali v fakultetni, zato potrebe po nakupu knjig ni. Predmeti so kljub specializaciji zelo interdisciplinarni. Če se želi študent poglobiti, pa poseže po tuji literaturi, znanstvenih člankih itd. Zaradi majhnosti države in pomanjkanja visoko specializiranih podjetij, se od študentov strojništva pričakuje znanje vsega, zato težko rečem, kateri predmeti so najbolj koristni. Najtežji pa so bili zame predmeti iz energetske smeri, saj mi pretok energije in toplote nikoli ni bil prav jasen. Višji kot je letnik, lažje se s profesorji dogovarjaš, saj že veš (vsaj upaš), kaj si želiš početi v življenju in tudi odnos do študija imaš bolj premišljen.«

Nejc Medved, program: Konstruiranje in razvoj
»Ker sem obiskoval že prvo stopnjo na tej fakulteti, sem se odločil za nadaljevanje študija na strojništvu. Imamo predavanje in vaje, ki se zaključijo z izpitom v izpitnem obdobju ali pa s kolokviji, odvisno pri katerem predmetu. Učim se iz zapiskov, ki jih delam na predavanjih in vaj, ki so zelo koristne in na njih izvemo največ. Bolj redko pa se učim iz ostale literature, ki jo lahko dobim v knjižnicah. Kot zanimive predmete bi izpostavil predvsem tiste, ki jih profesorji in asistenti ustrezno podajajo, sicer so lahko kaj hitro tudi zakomplicirani. Atmosfera v našem letniku je sicer dobra, odnos med profesorji in študenti, pa je zelo različen od predmeta do predmeta, z izjemo nekaterih, ki so res super.«

Jaka Tušek, stari doktorski program: Energetsko in procesno strojništvo
»Za podiplomski študij sem se odločil predvsem v želji po nadaljnjem študiranju. Eden ključnih razlogov za podiplomski študij je bila vsekakor tudi tematika, ki mi je bila ponujena, saj sem v tem videl velik izziv. Študij v mojem primeru je potekal bolj individualno, predmete pa sem zaključil v obliki seminarja. Na začetku študija sem predelal nekaj osnovnih knjig ter s tem nekako »padel« v področje dela. Kasneje je vse temeljilo na znanstvenih člankih. Najkoristnejši predmeti so bili tisti, pri katerih sem delal stvari, ki sem jih lahko kasneje uporabil v doktoratu. Glede na to, da naj bi doktorat temeljil tako na numeričnem kot eksperimentalnem delu, bi kot najkoristnejša predmeta omenil predvsem Numerične metode in Eksperimentalne metode. Atmosfera na fakulteti je dobra, precej drugačna kot na dodiplomskem študiju, saj te v večini tu jemljejo že kot precej enakovrednega sogovornika. Vse je seveda precej odvisno od samega profesorja in tudi študenta.«

Igor Petrović, program: Konstrukcijsko mehanskih inženirskih znanosti
»Ker je trenuten čas v gospodarstvu odličen za investicijo v znanje, sem se odločil študij nadaljevati na podiplomski ravni. Pri različnih predmetnih študij poteka različno. Ponekod so predavanja in vaje, drugje pa se predmet opravi s seminarjem. Seveda je odvisno od števila prijavljenih študentov. Študiram iz knjig, katere dobim v knjižnici ali pri profesorju, in iz znanstvenih člankov, ki jih dobim v internetnih bazah podatkov. Predmete si študent na podiplomskem študiju izbere sam. Tako si lahko vsak izbere predmete, ki najbolj sovpadajo z okvirno temo doktorske disertacije. Na izbiro pa ima študent kar 70 predmetov. Izbrati pa si je potrebno 4 predmete v skupni vrednosti 40 ECTsov. Odnos s profesorji je sproščen, saj si vzamejo čas tudi za kakšen bolj oseben pogovor.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR