Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. V primeru, če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Anže Vinazza, program Športna vzgoja, 1. letnik

»Za podiplomski študij sem se odločil zato, ker je potreben za delo, katero bi izvajal po končanem študiju ter ker menim, da bom pridobil več znanja, predvsem iz praktičnih vsebin prakse, na šoli in izven nje. Veliko je sprotnega in samostojnega dela. Na začetku imamo le predavanja in vaje ter seminarje, nato pa sledi še obvezna praksa dvakrat tedensko. Pri učenju za izpite se največ poslužujem zapiskov ter tudi kakšne knjige. V literaturi pa poiščem praktične elemente za izvedbo vaj, hkrati pa primere vaj in nalog v praktični izvedbi poiščem tudi v člankih na spletu. Najbolj koristna se mi vsekakor zdi praksa. Med najtežjimi pa predvsem teoretični predmeti, pri katerih imamo veliko literature. Na 2. stopnji je odnos med profesorji in študenti veliko bolj sproščen. Menim, da se zavedajo, da smo bodoči učitelji, ki smo že šli skozi selekcijsko sito in so nam mentorji za prihodnost. Pozitivne strani na fakulteti so velika socialna mreža, veliko praktičnega in teoretičnega znanja ter možnost praktičnega dela ob študiju. Med negativnimi pa morda veliko obveznih vsebin, nekateri tabori so predolgi (glede na uporabnost v prihodnosti) ter da je vse plačljivo.«

Klemen Kerjač, Fakulteta za šport, program: Kineziologija
»Za podiplomski študij sem se odločil, ker gre za smiselno nadgradnjo in nadaljevanje dodiplomskega študija. Študij na Fakulteti za šport je zelo razgiban. Vaje so pogoj za uspešno opravljene izpite, v kombinaciji s seminarji in predavanji. Pri večini predmetov opravljamo tudi kolokvije. Študiram predvsem iz učnega gradiva, ki nam ga posredujejo profesorji ter starih izpitov, ki si jih med seboj izmenjamo študenti. Odnos med profesorji in študenti je sproščen, vendar vedno korekten. Urnik na fakulteti je občasno tudi natrpan. Po drugi strani pa mi je všeč vzdušje na fakulteti, ljudje in razgibano delo ter izkušnje, ki jih lahko pridobim.«

Študent Fakultete za šport, program: Športna vzgoja
Za podiplomski študij sem se odločil, ker je samo z dokončanim podiplomskim študijem možna zaposlitev v šoli kot profesor športne vzgoje. Večina predmetov je sestavljenih iz predavanj in vaj, na koncu pa je teoretični izpit, pri športih pa je pred teoretičnim še praktični izpit. Teoretičnih kolokvijev nismo imeli, smo pa imeli pri različnih športih praktične kolokvije (možnost opravljanja izpita že pred razpisanim rokom). Pri nekaj predmetih pa so bili tudi seminarji, ki so potekali tako, da smo študenti v predavalnici predstavili svoje seminarske naloge. Največ sem se učil po slajdih, ki smo jih dobili od profesorjev, ali pa iz zapiskov, ki sem jih dobil od sošolcev ali pa starejših študentov. Najbolj koristni so se mi zdeli športi, kjer smo se učili metodiko učenja raznih vsebin pri vsakem športu. Zelo koristna pa je bila tudi didaktika, saj smo imeli precej prakse v šoli. Najtežji predmet na podiplomskem študiju se mi je zdel Metodologija športa, ker je res ogromno snovi, ki je zahtevna in jo je treba dobro razumeti. Večina profesorjev ima primeren odnos do študentov in so vedno pripravljeni pomagati. Najbolj pozitivne stvari so tabori v okviru različnih predmetov, druženje na taborih in možnost pridobivanja nazivov med študijem (vaditelj plavanja, učitelj smučanja…).

AnjaZorko

Anja Zorko, program: Športna vzgoja
»Za poklic učitelja športne vzgoje moraš imeti dokončano drugo stopnjo in šele takrat dobiš dovolj znanja in kompetenc za delo v šoli. Imamo veliko vaj, ki se jih večina izvede v telovadnici, in predavanj. Pri predmetih, ki so bolj družboslovno usmerjeni, pa imamo tudi seminarje, odvisno od predmeta. Pri športnih predmetih imamo vedno praktični in teoretični izpit. Pri nekaterih je praktični izpit predpogoj za pristop k izpitu, pri drugih pa se upošteva pri končni oceni tudi ocena praktičnega izpita. Pri ostalih predmetih moramo izdelati seminarske naloge, ki so prav tako pogoj za izpit ali pa so že del izpita. Zapiski so večinoma na internetu, kjer si študenti med seboj izmenjamo literaturo, knjige pa si največkrat izposodim v knjižnici. Najtežji predmet na podiplomskem študiju me po pričanju starejši kolegov čaka naslednje leto, to je predmet Metodika, pri katerem se bomo učili statistične obdelave. Odnos med študenti in profesorji je odličen. Zmeraj je možno sodelovanje, na našem faksu pa imamo to prednost, da se z nekaterimi srečamo tudi v telovadnicah, in tam je odnos zagotovo bolj sproščen kot pa v predavalnici.«

Monika Morato2

Monika Morato, program: Športna vzgoja
»Po končanem dodiplomskem študiju mi pridobljena izobrazba še ni omogočala dela kot učiteljica športne vzgoje, zato sem se odločila študij nadaljevati. Predavanja, predvsem pa vaje, so obvezne, kolokvije se opravlja večinoma sproti. Ker predstavljamo skupino 20-ih študentov, smo s profesorji vzpostavili oseben odnos in se z njimi interno dogovarjali o izpitnih rokih, urniku in vsebinah pedagoškega procesa. Poleg tega bi omenila še, da sem se naučila iz vsake stvari ali študijskega predmeta potegniti nekaj dobrega, pozitivnega, tudi, če se mi je sprva zdel nekoristen. Najpomembnejša je pedagoška praksa pri učiteljih športne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah. Najtežji predmet je bil Metodologija, ker se je treba poglabljati v statistične metode in številke, kar mi ne leži. Študirali smo večinoma iz lastnih zapiskov, tu pa tam tudi iz knjig. Nekaj učne literature so nam podali profesorji v obliki delovnega zvezka, učnih listov ipd. Pri študentih FŠ-ja je običajno izziv to, da težko več kot uro sedimo pred knjigami, ampak se raje gibamo. Zato nam praktični deli predmetov, v nasprotju s teoretičnimi, običajno ne predstavljajo težav.«

Gregor Mišič, program: Športna vzgoja
»Pritegnil me je poklic športnega pedagoga, ki je vsebinsko razgiban in lahko bistveno vpliva na človekov (predvsem otrokov) razvoj ter dviguje kakovost življenja. Teoretično znanje je posredovano na predavanjih, kjer profesorji spodbujajo razpravo in aktivnost študentov. Nekateri predmeti so naravnani tako, da predavanja, seminarji in vaje potekajo izven fakultete (npr. prikaz dobre prakse in skupinski obisk šole). Poudarek je na samostojnem delu študenta, ki je vse bližje kasnejšemu pripravništvu in seveda nekoč službi športnega pedagoga. Predmeti športov imajo ločen del, imenovan »praktikum« – pri tem je študent samostojen in vodi ure, učitelj pa ga nadzira in analizira njegov nastop. Končni cilj praktičnih vsebin je prenos znanj, pridobljenih na fakulteti, v prakso na osnovni in srednji šoli, mentor na šoli pa ga na koncu tudi oceni. Menim, da študenti, ki načeloma še ne delajo v poklicu športnega pedagoga, ne poznajo uporabnosti vseh predmetov – to ugotovijo kasneje v praksi. Najboljša podlaga kasnejšega poklica sta na primer predmeta Didaktika športne vzgoje in Pedagoški praktikum. Večina profesorjev goji prijateljski odnos do študentov, ki pa je obdan s strokovnostjo in primernim obojestranskim spoštovanjem. Profesorji so dostopni in pripravljeni pomagati ter ne posredujejo samo poklicnih znanj, temveč tudi življenjska.«

Samo Rauter, program: Kineziologija
»Za podiplomski študij sem se odločil predvsem zaradi radovednosti. Tu mislim predvsem radovednost v smislu iskanja nečesa novega neraziskanega. Trenutno je moje delo osredotočeno bolj na raziskovalni del, kjer poteka individualno sodelovanje z mentorjem. V prvih dveh letnikih študija so potekala predavanja. Po končanih predavanj je vsak izmed študentov imel možnost  dogovora o opravljanju ustnega izpita s posameznim profesorjem. Študiral sem iz knjig in literature, ki so jih pri posameznih predmetih navedli profesorji. Te sem našel na podatkovnih bazah, do katerih imamo prost dostop, ali po potrebi kupil literaturo preko spleta. Moje mnenje glede odnosa med profesorji in študenti je vsekakor pozitivno. V kolikor sem imel zanimanje in sem korektno opravil dolžnosti pri predmetih, je bilo sodelovanje s profesorji vselej korektno.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR