Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Tjaša Štesl, program: Socialno delo, 1. letnik

»Za podiplomski študij sem se odločila predvsem zato, ker bi na drugi fakulteti morala narediti veliko diferencialnih izpitov, če bi želela opravljati magisterij. Prav tako pa tudi zato, ker me delo socialne delavke veseli, in če se želim zaposliti v tem poklicu, moram imeti končano 7. stopnjo. Vaje ter seminarji so obvezni, prisotnost se vedno bolj preverja. Urnik je čez dneve razdrobljen in se po začetku semestra po navadi še spreminja. Pogosta praksa med predavanji ali vajami je sodelovanje študentov v krogu, ki zajema tudi deljenje osebnih ali pridobljenih praktičnih izkušenj. Večino potrebne učne literature lahko študentje kupimo v fotokopirnici, ki je v spodnjih prostorih fakultete. Redko se zgodi, da je potrebno študijsko literaturo poiskati v zunanjih knjižnicah, saj je naša dobro založena. Dobro je, da se usmerjamo po modulih in tako dobimo res tista znanja, ki si jih želijo in ki nas zanimajo. Na našem modulu se mi zdita zelo
dobra predmeta Svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju ter Psihološke in inkluzivne teme v vzgoji in izobraževanju. Ta dva predmeta sta po mojem mnenju tudi najtežja, kajti profesorice veliko zahtevajo, poleg tega je ocena pri obeh predmetih sestavljena iz več delov. Pri nekaterih profesorjih je vzdušje bolj sproščeno – to je bolj opaziti pri asistentih, pri drugih pa smo še vedno, strogo gledamo, samo študentje. Pozitivne lastnosti fakultete so odziven referat, veliko prakse in tekom študija študentje raziskujejo svoja stališča, prepričanja ter delajo na osebni rasti. Med negativnimi, menim da je razdrobljen urnik, slaba organizacija med profesorji (v primerih, ko je več profesorjev prisotnih pri enem predmetu) ter da je ob koncu študija možnost za pridobitev pripravništva in posledično službe zelo nizka.«

Nika Vukša, Fakulteta za socialno delo, smer: Socialno delo (modul Psihosocialna podpora in pomoč)
»Na podiplomski študij sem se vpisala, saj sem želela sem poglobiti znanje, ki sem ga na tej fakulteti pridobila na dodiplomskem študiju. Za naš poklic je stopnja izobrazbe, ki jo pridobimo na podiplomskem študiju sistemsko skoraj nujno potrebna, kar je bil še dodaten razlog za izbiro. Študij je kombinacija predavanj, vaj in kar nekaj seminarjev. Predmete večinoma zaključimo z izpiti, pri nekaterih so obvezne tudi seminarske naloge in predstavitve v okviru seminarjev. Na podiplomskem študiju je večino študija osredotočenega na študij s pomočjo knjig, katerih kar nekaj predelamo že tekom obveznih vaj in seminarjev. V pomoč so mi seveda tudi zapiski in članki, katere dobimo v fotokopirnici fakultete in sproti od profesorjev. Odnos je sproščen, tako med profesorji kot študenti. Profesorji so pripravljeni na sodelovanje s študenti, so prilagodljivi. Odnos med študenti je super, eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da večino študijskega leta preživimo v skupinah po cca.20 študentov, ker smo razdeljeni v module, znotraj teh skupin pa je ogromno dela v manjših skupinah. Prva pozitivna stvar je sigurno podelitev diplome. Tekom celotnega študija sem doživela kar nekaj lepih stvari, sploh v sodelovanju z drugimi študenti preko študentskega sveta in študentske organizacije ter drugih študijskih projektov, v katere sem bila vključena.«

Snežana Grujić, program: Socialno delo z družino 
»Študij poteka v okviru predavanj, ki se prepletajo z izkustvenimi vajami in seminarji, na katerih nas pogosto obiščejo zunanji strokovnjaki z različnih področij. Vse to imamo možnost nadgraditi s praktičnim delom, ki je organizirano s strani fakultete, puščajo pa nam tudi prostor za samoorganizacijo. Učenja se lotim tako, da si naredim dobre, strnjene zapiske s predavanj in izpiske iz zahtevane literature, ki jo predhodno pozorno preberem. Učno literaturo dobim v mestni knjižnici, knjižnici FSD-ja in naši fotokopirnici. Odnos med študenti in profesorji je tak, kot se ga učimo pri socialnem delu – spoštljiv in odgovoren. Dogovori in zavzetost so možni in zaželeni na eni in drugi strani. Kot pozitivno bi izpostavila možnost dela na osebni rasti in razvoju, sodelovanje v različnih projektih, veliko praktičnih izkušenj. Negativna pa je predvsem prostorska stiska, ki pa bo s prenovo fakultete odpravljena.«

Študentka Fakultete za socialno delo, program: Socialno delo z družino
»Imamo vaje, predavanja in seminarje. Oceno pridobimo s kolokviji, izpiti in seminarskimi nalogami. Študiram iz skript, ki nam jih pripravijo profesorji in v katerih so zbrani članki. Če imam na voljo zapiske, se učim tudi iz njih, drugače si naredim svoje. V kolikor za predmet ni pripravljene skripte, študiram iz knjig. V letošnjem letu mi je najbolj koristil predmet Spol in nasilje, največ sem se naučila od njega, in seveda praksa. Najtežji se mi zdijo pravni predmeti, ker je največ literature in točnih podatkov, členov zakonov, ki se jih moramo naučiti. Odnos med profesorji in študenti je odvisen od  posameznega profesorja. Z nekaterimi smo na ravni kolegov, s katerimi razpravljamo, nekateri pa imajo večjo avtoriteto.«

Neva Pantović, program: Socialno delo s starimi ljudmi
»Študij poteka podobno kot na dodiplomski stopnji, le z več individualnega dela. Področju, ki te zanima, se tekom študija še bolj posvetiš s seminarji in profesorji te pri tem spodbujajo. Na predavanjih in vajah je udeležba zaželena. Izpiti potekajo pisno, pred tem pa se običajno izdela seminarsko nalogo, ki jo ustno predstaviš kolegom. Študijsko gradivo je dosegljivo v knjižnici ali fotokopirnici. Če potrebuješ pomoč pri literaturi za izpit, seminarju ali imaš vprašanja o določeni temi, so profesorji vedno pripravljeni pomagati, te usmerijo ali priskrbijo gradivo. Študiram večinoma iz predlagane izpitne literature in iz lastnih zapiskov. Odnos med študenti in profesorji je korekten, pričakuje se zanimanje in strokovnost. Zelo pozitivno od njih je tudi njihova zavzetost, da osvojimo temeljna načela socialnega dela in za njimi stojimo vedno in povsod. Naučila sem se kritičnega razmišljanja in filtriranja informacij, ki sem jim vsakodnevno priča. Negativna stvar, s katero se srečujem sedaj, pa je naša nejasna prihodnost, saj niti pripravništva, ki je odskočna deska za zaposlitev, ni moč dobiti, kako se bo šele zaposliti.«

Petra Jalšovec, program: Socialno delo z družino
»Študij mi je odprl nove poti, nova znanja, teorije, metode in koncepte, ki se prepletajo in zaživijo v praksi. Socialno delo vidim kot znanost in umetnost in uživam v učenju in prakticiranju le-tega. Imamo predavanja in vaje, pri katerih je za izpit pogoj seminarska ali kolokvij. Pri določenih predmetih lahko seminarska (primer iz prakse) in kolokvij zadostujeta za oceno. V drugih primerih je seminarska (ali več njih) pogoj za pristop k izpitu, so pa tudi predmeti, kjer so seminarske bolj obširne in je to tudi zaključna ocena. Predavanja in vaje so zanimive, ogromno je simulacij, kjer metode preizkušamo in se na napakah učimo, preden jih uporabimo v praksi. Študiramo iz knjig in znanstvenih člankov ter zapiskov. Večino literature dobimo v knjižnici ali profesorji pripravijo skripte z vsemi pomembnimi članki, teorijami in učnimi vsebinami. Delovni odnos s profesorji je zelo pozitiven, enakopraven in tako skupaj soustvarjamo. V 5. letih študija nisem naletela na profesorja ali asistenta, ki ne bi bil pripravljen sodelovati in skupaj z mano načrtovati kako naj določene stvari rešujem.«

Jure Košir, program: Socialno delo z družino
»Zaradi želje po nadgradnji že pridobljenega strokovnega znanja, zanimivosti programov in možnosti, da si lahko izberemo dva predmeta iz nabora izbirnih predmetov drugih programov, sem se vpisal na podiplomski študij. Predavanja in vaje so potekala v popoldanskem času ter tudi ob sobotah. Pri večini predmetov smo na koncu pisali izpit, le pri dveh smo predmet zaključili z opravljenim evalvacijskim poročilom oziroma seminarsko nalogo in ustnim zagovorom. Študiral sem predvsem iz zapiskov s predavanj ter literature, ki so jo priporočili profesorji. Vsi predmeti so se mi po svoje zdeli zanimivi in koristni. Praktikum je bil poučen, a se mi zdi bolj pomemben za študente, ki prihajajo z drugih fakultet. Pri vsakdanjem delu je izrednega pomena kratka, v rešitev usmerjena terapija v socialnem delu. Med profesorji in študenti je prevladovalo sproščeno in prijetno vzdušje. Med pozitivne stvari fakultete bi med drugimi naštel hitro odzivnost profesorjev po elektronski pošti in fleksibilnost zaposlenih, saj spoštujejo mnenja študentov ter upoštevajo njihove predloge.«

Gašper Krstulović,  program: Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola
»Ker sem želel pridobiti več znanja na točno tem specifičnem področju, sem se odločil za podiplomski študij. Študij večinoma poteka samostojno z nekaj predavanji. Med sklopi predavanj moramo sami predelati določene vsebine in teme, na katerih na naslednjih predavanjih gradimo. Izpiti potekajo v obliki seminarja, kar je zaradi manjšega števila vpisanih na podiplomski študij veliko lažje in bolj prijetno kot na dodiplomskem študiju. Večinoma študiram iz raznih knjig, ki so dostopne v matični knjižnici ali na drugih enotah knjižnic UL. Atmosfera na celotni fakulteti je zelo domača. Na podiplomskem študiju nas profesorji jemljejo še toliko bolj resno kot kompetentne sogovornike, kar še prispeva k pozitivnemu vzdušju. Med pozitvne stvari študija na naši fakulteti bi uvrstil dober odnos med profesorji in študenti, način študija in dela ter zelo pomembne vsebine, ki jih lahko hitro prenesemo v prakso.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR