Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. V primeru, če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Anej Žagar, Fakulteta za humanistiko, program: Literarne vede, 2. letnik

»Študij je sestavljen iz predavanj, pri nekaterih predmetih pa so tudi vaje. Na predavanjih in na vajah je prisotnost obvezna. Predavanja potekajo dvakrat oz. trikrat na teden. Izpiti so večinoma ustni, nekaj jih je pisnih. Pri vsakem predmetu so tudi seminarske naloge, ki jih predstavimo v okviru seminarjev. Komentarji profesorjev na seminarske naloge so predstavljeni individualno na govorilnih urah. Študiram iz strokovne literature, znanstvenih člankov v angleščini in slovenščini, iz svojih lastnih zapiskov, knjig. Učno literaturo dobim v knjižnici in na spletu, kjer po navadi najdem strokovne članke. Študijski predmeti so dobro organizirani za poglobljeno razumevanje znanj s področja humanističnih ved, literarnih ved, literarne teorije, primerjalne literarne zgodovine, metodologije literarne vede, interdisciplinarnosti in družbenih ved. Zelo koristna sta tudi predmeta Individualno raziskovalno delo I in II, ki študentu omogočata poglobljeno raziskovanje tematike, ki ga še posebej zanima. Kasneje lahko ta preraste v magistrsko nalogo. Odnos profesor študent je dober, strokoven in individualno obarvan, saj študentov ni veliko (v 2. letniku sem bil v letnik vpisan sam), univerza je majhna. S profesorji se da vse dogovoriti, saj so dostopni v živo in preko mailov. Veliko je vključevanja študentov v delo na različnih raziskovalnih projektih. Velika večina predmetov je edinstvenih v slovenskem prostoru (ne da se jih poslušati nikjer v Sloveniji), nekaj jih je vezanih na obmejni prostor.«

Fakulteta za humanistiko, program: Pedagoški študijski program Slovenistika
»Večinoma študiram iz svojih zapiskov, včasih nam profesorji posredujejo ppt predstavitve. Učim se tudi iz strokovne literature, ki si jo navadno izposodim v knjižnici (nikoli ne kupujem). Prisotnost na predavanjih je obvezna, prav tako na vajah in seminarjih. Na njih nam predavatelji in asistenti nam posredujejo uporabna znanja, zato se jih tudi redno udeležujem in vse ostale obveznosti prilagodim študijskemu urniku. Kolokviji ali seminarji so navadno pogoj za pristop k izpitu. Večina izpitov je pisnih, nekaj pa je tudi ustnih. Od predmetov se mi najbolj koristni zdijo pedagoški predmeti, saj menim, da te naučijo razmišljati in čutiti kot učitelj. Šele nato pridejo strokovni slovenistični predmeti, ki nadgradijo pridobljeno znanje na dodiplomskem študiju. Po mojem mnenju so najtežji nekateri jezikoslovni predmeti, predvsem zato, ker so predavanja zelo teoretična, njihova vsebina pa se mi zdi preveč abstraktna in znanstvena, da bi jo lahko uporabila pri svojem poučevanju slovenskega jezika v srednji ali osnovni šoli.«

Ana Cukjati, Fakulteta za humanistiko, program: Pedagoški študijski program Slovenistika 
»Za podiplomski študij sem se odločila, ker kot diplomirana slovenistka ne morem opravljati učiteljskega poklica, kar pa je moja želja že od otroštva. Prvi letnik podiplomskega študija je bil precej naporen, imeli smo veliko predavanj, vaj in seminarjev ter hkrati veliko domačega dela (seminarske naloge, obvezne domače naloge). Drugi letnik je bolj sproščen, veliko delamo od doma, predavanj, vaj in seminarjev na fakulteti pa je manj. V drugem semestru smo opravljali tudi tritedensko pedagoško prakso, na kateri sem zelo uživala. Na koncu semestra za vsak predmet opravimo pisni ali ustni izpit, včasih zaključno oceno dobimo tudi iz sprotnega dela, kar pa naredi predmet bolj zahteven. Učim se predvsem iz svojih zapiskov s predavanj in izločkov, ki nam jih dajo profesorji. Preberem pa tudi obvezno literaturo. Odnos med profesorji in študenti je sproščen, kar imamo študentke in študentje radi. Na fakulteti spremljajo naše dosežke in se z njimi tudi radi pohvalijo. Na primer, ko sem objavila svoj prvi članek v reviji, so se z mano pohvalili na Facebook strani fakultete.«

Špela Brajer, Fakulteta za humanistiko, smer: Slovenistika
»Pri vsakem predmetu imamo predavanja in vaje. Kar nekaj predmetov smo lahko opravili s kolokviji, pogosto pa je ocenjevanje sestavljeno iz ocene iz vaj, predavanj ter seminarja. Slednjega smo morali pri nekaterih predmetih tudi ustno predstaviti pred kolegi. Tako vadimo nastopanje pred občinstvom, poleg tega se moramo dosledno držati časovne omejitve ter svoje ugotovitve strokovno predstaviti in jih komentirati. Večinoma so za učenje dovolj zapiski s predavanj in gradiva, ki nam jih posredujejo predavatelji. Seveda pa nam je univerzitetna knjižnica vedno na voljo, poleg tega pa nekaj gradiva najdemo tudi v krajevnih splošnih knjižnicah. Na naši univerzi je razmerje med študenti in profesorji pet proti ena in to razmerje omogoča več individualnega dela, profesorji so vedno dosegljivi po elektronski pošti in se poznamo po imenu in priimku.«

Franci Vaupotič, Fakulteta za humanistiko, smer: Literarne vede
»Moj cilj je opravljati poklic učitelja, za kar prva stopnja študija ni dovolj. Dobil pa sem tudi nov zagon za tiste teme študijskega področja, za katere prej nisem imel dovolj časa – za teme iz zgodovine in obmejnega področja z Italijo in Avstrijo. Ker nas ni veliko, so predavanja zelo intenzivna in poglobljena. Imamo to prednost, da so predavatelji strokovnjaki svojega področja in iz prve roke izvemo, kaj je pomembno in kam gre prihodnost. Za študij so osnova dobri zapiski in predstavljeni seminarji kolegov, ni pa se mogoče izogniti študiju iz obvezne in dodatne literature (knjig). Knjige si največkrat sposodim v knjižnici, veliko takih, za katere menim, da mi bodo pozneje prišle prav, si tudi kupim. Vsak predmet, ki ga poslušamo, je koristen, saj kar je novega, doda kamenček v mozaik znanja. Težja predmeta se mi zdita Metodologija literarnega raziskovanja in Sodobna literarna teorija, ker sta obsežna, zahtevata široko predznanje in poznavanje številnih drugih smeri kot je sociologija, filozofija itd. Zaradi tega je treba prelistati stare zapiske in ponovno pogledati dodatno literaturo, to pa je vsekakor velik plus za obravnavo tem z literarnega področja in predstavlja trdne temelje za nadaljnje raziskovanje.«

Megi Rožič, Fakulteta za humanistiko, Slovenistika, smer: Literarne vede
Megi Rozic»Znanje, ki sem ga osvojila na dodiplomskem študiju sem želela nadgraditi, zato sem se odločila za nadaljevanje študija. Na mojo odločitev je vplivalo tudi dejstvo, da je možnost zaposlitve s končanim 3-letnim bolonjskim študijskim programom manjša. Med ključna prizadevanja naše univerze spada prizadevanje za dobre in konstruktivne odnose med profesorji in študenti. Prisotnost na predavanjih je bila ključna v prvem letniku, večji poudarek je bil tudi na individualnem delu. Večina učne snovi, ki smo jo morali predelati tudi za izpite, je bila podana v obliki kvalitetnih predavanj. Pri učenji sem si pomagala s svojimi zapiski. Ker so vsi predmeti izbrani namerno in v prid čim boljši izobrazbi študentov, menim, da so bili vsi koristni.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR