Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Valentina Novak, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, program: Gradbeno inženirstvo – smer gradbeništvo, 2. letnik 
»Za podiplomski študij sem se odločila, da pridobim dodatna znanja. Hkrati z interdisciplinarnim programom gospodarsko inženirstvo pridobivam znanja tudi s področja ekonomije, ki so pomembna v vsaki panogi. Študij poteka v okviru vaj in predavanj. Nekatere predmete lahko opravimo s kolokviji, druge le z izpit. Pri več predmetih je glavna obveznost predmeta seminarska naloga oz. projekt. Predmeti s področja operativnega gradbeništva  se mi zdijo najbolj koristni, tudi zato ker so namreč najbolj praktično naravnani. Eden izmed najzahtevnejših predmetov je geotehnica, saj gre za enega najtežjih področij gradbeništva in zahteva predvsem veliko časa in samostojnega raziskovanja. Študiram iz knjig in zapiskov predavanj, v kombinaciji s prezentacijami profesorjev. Zaradi manjšega števila študentov je odnos bolj oseben, kar študente še dodatno motivira. Pozitivne lastnosti naše fakultete so številne strokovne ekskurzije, študijske izmenjave, poletne šole in študentski projekti (npr. študentski svet).«

Tomaž Škafar, program: Gradbene konstrukcije in operativa
»Predavanja in vaje se izvajajo pri vsakem predmetu. V prvem letniku je ocenjevanje pri večini predmetov na podlagi opravljenega pisnega izpita in ustnega zagovora, nekaj pa na podlagi seminarjev. V drugem letniku pa je obratno – večino predmetov se opravi z uspešno opravljenim seminarskim delom in zagovorom, nekaj pa je še vedno izpitov. Osnovna učna literatura je dostopna v knjižnicah, pri dodatni literaturi pa se zalomi. Nekaj jo imajo profesorji, večino pa je treba kupiti, vendar zaradi visokih cen to za vsak predmet ni izvedljivo. Osebno me zanima predvsem geotehnika, zato so mi najbolj koristni predmeti Podporne konstrukcije in temeljenje, Nasute pregrade in Specialna temeljenja. Večini študentov predstavljata predmeta Dinamika gradbenih konstrukcij in Stabilnost konstrukcij najtrši oreh. Atmosfera na fakulteti je odlična. Zaradi manjšega števila študentov (cca. 15) je odnos med profesorji in študenti zelo oseben, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da se s profesorji srečujemo na hodnikih ali v predavalnicah že vsaj 4 leta. Profesorji so nas, če jim čas to dopušča, pripravljeni sprejeti izven govorilnih ur, poznajo nas po imenu, od nekaterih imamo osebne telefonske številke, z nekaterimi gremo včasih na pijačo …«

MaticLedinekMatic Ledinek, program: Gradbeništvo – Gradbene konstrukcije in operativa
»Naš študij je zelo raznolik, zato se tudi sami predmeti dokaj razlikujejo. Pri nekaterih predmetih po zaključenih predavanjih sledi izpit, na katerem študenti pokažemo svoje znanje, pri nekaterih predmetih pa se posvetimo projektnemu delu, ki mu sledi ustni zagovor samih projektov. Brez knjig si študija gradbeništva ne moremo predstavljati. Veliko koristnih informacij pa lahko študenti izvemo tudi na predavanjih, pri projektih pa moramo uporabljati tudi raznorazne standarde. Odnos med profesorji in študenti na fakulteti je zelo sproščen, kar je tudi razlog, da lahko študenti vedno pristopimo do profesorjev, ki nam ob morebitnih težavah zmeraj z veseljem pomagajo. Med samim študijem sem se udeležil že več tekmovanj, kar je zelo dobra izkušnja, ki prinese tudi nekaj novih spoznanj. Ob raznih projektih se lahko naučimo veliko novih stvari, med tem pa sklepamo nova poznanstva. V času študija se udeležujemo raznih strokovnih ekskurzij, ki so zelo poučne in zanimive.«

Gregor Trlep, program: Gradbene konstrukcije
Gregor Trlep»Ker sem prvo stopnjo opravil na tej fakulteti, sem se posledično vpisal še na podiplomski študij. Predmeti so povezani s projekti v praksi, predavajo nam strokovnjaki in projektanti iz prakse, kar pa je bil še dodaten razlog pri izbiri študija. Študij poteka klasično, s predavanji in vajami, pri večini predmetov pa je še obsežna seminarska naloga povezana s prakso (jeklena hala, lesena hiša, podzemna parkirna hiša, zasnova in projektiranje mostu, sanacija zemeljskega plazu). Večinoma študiram iz svojih zapiskov in iz literature, ki jo dobim v Univerzitetni knjižnici. Od pedagoških delavcev dobimo zapiske predavanj in vaj. Predmeti, kjer dobivamo znanje iz prakse, ki bo koristno tudi v bodoče, so zelo uporabni. Nekoliko težji pa so teoretični, ki obsegajo večinoma mehaniko. Brez teh predmetov pa enostavno ne gre, saj so osnova za ostale. Najbolj pa sem navdušen nad strokovnimi ekskurzijami in sodelovanjem s profesorji na projektih.«

Maja Tašner, program: Gradbena infrastruktura, modul: geotehnika
»Predavanja so organizirana v manjše skupine, vzdušje je bolj sproščeno, med seboj se vsi poznamo, tako pa je delo lažje. Kolokvije smo imeli le pri dveh predmetih, obsežnejša seminarska je načeloma pri vsakem predmetu in je pogoj za izpit. Izpiti so pisni pri vsakem predmetu oz. pri nekaterih je samo še ustni zagovor. Študiramo iz knjig (nekatere tudi v tujem jeziku), literaturo nam podajo profesorji, glavni pa so zapiski, ki jih naredim na predavanjih in vajah. Večino knjig si izposodimo v knjižnici ali jih kupimo v skriptarnici. Koristni predmeti so tisti, iz katerih lahko izvemo in se naučimo kakšno praktično stvar za nadaljnji študij in službo. Atmosfera je, po mojem mnenju, veliko boljša kot na dodiplomskem študiju, saj nas profesorji poznajo in bolje sodelujemo. Vsak profesor se trudi, da pridobimo znanje, ki ga pričakujemo pri njegovem predmetu.«

Klara Mihalič, program: Gradbene konstrukcije
»Za podiplomski študij sem se odločila zaradi zanimivega predmetnika in možnosti pridobivanja ustreznega znanja, ki mi bo prišlo prav v želenem poklicu. Med pozitivne stvari bi uvrstila dober odnos s sošolci in timsko delo pri študiranju, odnos med študenti in profesorji izven fakultete … Izpit se je pri večini predmetov opravil z uspešno opravljeno seminarsko nalogo, pisnim izpitom in po potrebi z ustnim izpitom. Pri študiranju sem si pomagala predvsem s priporočeno literaturo s strani nosilca predmeta (zapiski, knjige, skripte). Študij so sestavljala predavanja, laboratorijske in seminarske vaje. Koristni so se mi zdeli tako splošni kot tudi strokovni predmeti.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR