Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Jacinta Mihelčič, Fakulteta za elektrotehniko, program: Robotika 
»Smer me je zanimala že na 1. stopnji, zato sem se tudi odločila za podiplomski študij. Študijske obveznosti vključujejo tudi vsakotedenska predavanja. Pri vsakem predmetu imamo knjigo v fizični ali pdf obliki, ki jo dobimo na prvem predavanju (pri večini predmetov). Če knjige nismo dobili, smo si jo lahko izposodili v knjižnici ali kupili v knjigarni fakultete. Način opravljanja izpitov in vaj se razlikuje od predmeta do predmeta. Pri nekaterih predmetih je potrebno vložiti kar nekaj truda in dela doma, zato menim, da so tudi najtežji. Za študij smo torej imeli na razpolago knjige, izpiske in prosojnice s predavanj. Večina profesorjev je prijaznih in so tudi dostopni. Če imaš kakšno težavo radi pomagajo. Na fakulteti se mi zdi zelo pozitivno, da imamo možnost sodelovanja pri projektu Dnevi industrijske robotike. Po drugi stani pa tudi seminar pri predmetu Sodelovanje z industrijo ter predavanja posameznih predmetov.«

Gregor Goričar, program: Elektrotehnika, smer: Elektroenergetika 
»Študij na 2. stopnji je sestavljen podobno kot študij na 1. stopnji:  predavanja, vaje, izpiti/kolokviji, poročila vaj ter seminarji. Večja teža je na samostojnem delu, poročilih vaj in seminarjih. Študira se s kombinacijo knjig, skript, ki jih dajo profesorji, asistenti, in zapiskov. Literatura se kupi v založbi fakultete (učbeniki), skripte se natisnejo ali jih profesorji in asistenti razdelijo med predavanji in vajami. So pa še drugi informacijski viri, kot so knjižnica (ki je zelo dobra), in pa razni tuji portali s strokovnimi članki (npr. portal IEEE/IET Electronic Library). Med težjimi predmeti sta Linearna vezja in signali ter Dinamični pojavi v elektroenergetskih sistemih, ker zahtevata bolj poglobljeno sintezo in razumevanje iz temeljnih predmetov, ki se jih uči na 1. stopnji. Profesorji so vedno pripravljeni odgovoriti ali si vzeti čas za govorilno uro. Izpostavil bi tudi asistente in njihovo pripravljenost pomagati, ko se pojavijo določena nerazumevanja in potreba po dodatni razlagi in so enakovredni del pedagoškega procesa.«

AndrejPangercicAndrej Pangerčič, program: Elektrotehnika – Robotika
»Študij robotike te pripravi na inženirsko delo v podjetju ali kakšni drugi inštituciji. V prvem semestru smo imeli predmete s klasičnimi predavanji, vodenimi vajami, dva kolokvija in ustni izpit. V zadnjem semestru pa predmete brez predavanj, pri katerih smo morali opraviti projektno nalogo v podjetju. Pri klasičnih izpitih sem študiral iz knjig, ki so nam jih po večini podarili profesorji. Na predavanjih sem si delal zapiske, ki so bili zelo uporabni. Prav so nam prišle tudi e-knjige in članki. Najtežji predmeti so ponavadi tisti, ki se nadaljujejo iz prve stopnje študija. Vzdušje je bilo sproščeno, profesorjem nismo bili samo “vpisne številke”. Pozitivne stvari so pripravljenost profesorjev na vse možne stvari; odgovarjanje vprašanj iz snovi, pisanje podpornih pisem ali sodelovanje pri obštudijskih dejavnostih ter povezanost laboratorijev z industrijo, kar zelo pomaga pri iskanju zaposlitve.«

Študent Fakultete za elektrotehniko, program: Elektrotehnika – Elektroenergetika
»Za študij sem se odločil, ker me zanima elektroenergetika in sem želel nadgraditi znanje prve stopnje. Naš študij poteka tako, da imamo predavanja, vaje, izpite, kolokvije in seminarje. Pri vseh predmetih imamo tudi ustne izpite. Seminarju je v 2. letniku namenjen cel predmet. Seminarje imamo pri nekaterih predmetih tudi med študijem. Učno literaturo nam dajo največkrat profesorji sami. Knjige lahko dobimo v knjižnici ali pa kupimo v založbi na fakulteti. Učimo pa se tudi iz svojih zapiskov. Vsi predmeti so po svoje težki in se jih je treba naučiti. Koristni so prav vsi predmeti, saj ni več splošnih predmetov, ampak so vsi strokovni predmeti iz naše stroke. Odnos med profesorji in študenti je zelo v redu. Pozitiven je tudi dober odnos med samimi študenti v našem letniku, ki si pomagamo, in tudi dober odnos profesorjev do nas.«

Aleš Celar, program: Telekomunikacije
»Predavanja imamo tri ali štiri ure tedensko na predmet in prav toliko tudi laboratorijskih vaj. Ko semester doseže drugo polovico, se začnejo zgoščevati različni projekti, ki se zagovarjajo teden dni pred izpitnim obdobjem. Izpiti so razdeljeni na pisni in ustni del, s tem, da se opravljen pisni del šteje kot pogoj za pristop k ustnemu. Kolokviji se v zadnjem letniku redko razpišejo, pojavljajo se tudi sprotni nenapovedani testi. Glavni vir znanja so osebni zapiski in delovni listi iz laboratorijskih vaj. Predmeti, ki zahtevajo dodatno delo, prilagajanje ali nepotrebno učenje na pamet, zbijajo motivacijo in so posledično najtežji. Vsekakor ima svoj vpliv tudi vsebina predmeta, ki lahko postane precej zahtevna že po naravi. Za razliko od prve stopnje je druga precej bolj sproščena, zanimanje študentov za predavano vsebino se krepko poveča, s tem pa tudi pripravljenost profesorjev in asistentov za pomoč; ti prepoznajo dodatno opravljeno delo in zagnanost študentov ter iščejo znanje in razumevanje, ki bo koristilo v prihodnosti.«

Uroš Mitrović, program: Biomedicinska tehnika
»Nadaljevanje študija na 3. stopnji je bil logičen korak, saj sem diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Beogradu. Pri letnik je bil nekoliko bolj zahteven kot drugi, saj smo imeli veliko predavanj, vaj in seminarjev, narediti pa je bilo treba tudi raziskovalno nalogo. Za razliko od prvega, sem v drugem letniku imel več časa, ki sem ga namenil delu na svojem raziskovalnem področju. Študiral sem iz zapiskov in znanstvenih člankov v mednarodno priznanih revijah. Učni material pa so nam priskrbeli tudi profesorji. Odnosi so bili glede na dodiplomski študij povsem drugačni, več je bilo razumevanja za študente. Predmet, ki se mi je zdel najbolj koristen, je bil komunikacija v razvoju in raziskavah, saj je vključeval veliko novih stvari, ki jih lahko uporabimo tudi v vsakdanjem življenju.«

Nika Oman, doktorski študijski program
»Za študij sem se odločila, ker si želim delati na področju razvoja visokih tehnologij. V 1. letniku potekajo predavanja in vaje štirih izbirnih predmetov, študentje pa pripravimo tudi dva seminarja, kjer imamo priložnost predstaviti svoje raziskovalno delo. Drugo in tretje leto študija sta posvečena raziskovalnemu delu in pripravi doktorske disertacije. Pomembna je temeljna literatura posameznega področja. Znanje nato nadgrajujemo pri predavanjih, kjer se podrobneje seznanimo s specifičnimi primeri in bolj podrobno obdelamo področje. Poleg tega je treba poiskati in predelati tudi kar nekaj znanstvenih člankov. Najbolj koristni se mi zdijo tisti predmeti, kjer se poleg pridobivanja teoretičnih znanj soočimo tudi z njihovo uporabo na praktičnih primerih. Velikokrat šele s tem dosežemo pravo razumevanje snovi, hkrati pa so to najtežji predmeti. Odnosi med profesorji in študenti so korektni, profesorji z nami delijo tudi kakšno zanimivo izkušnjo in pomagajo s kakšnim neformalnim nasvetom.«

Vildana Sulič, program: Elektrotehnika
»Že od nekdaj sem si želela raziskovati. Tako sem že med dodiplomskim študijem sodelovala z raziskovalno skupino in tako je vpis na podiplomski študij bila logična izbira. Pri podiplomskem študiju ima študent bolj proste roke pri izbiri predmetov, seveda pa obstajajo predmeti, ki so tudi obvezni. Večino predmetov lahko opraviš z obsežnejšimi seminarskimi nalogami, ki se ponavadi nanašajo na izbrano raziskovalno področje. Nekaj predmetov pa je tudi klasičnih, torej predavanja, domače naloge ter pisni in/ali ustni izpit. Večino gradiva, ki ga potrebuješ pri šolanju najdeš v knjižnicah Univerze ter na internetu. Pri predmetih, kjer potekajo predavanja je dobro delati zapiske, s pomočjo katerih je potem lažje izluščiti glavne teme. Pri podiplomskem študiju pa ne gre tudi brez tuje literature. Najbolj koristni predmeti so tisti, ki se navezujejo na izbrano raziskovalno področje, zato je dobro, če se pred izbiro predmetov posvetuješ z mentorjem. Tako kot študij pa se tudi odnos med profesorjem in študentom na podiplomskem študiju razlikuje. Odnos je veliko bolj sproščen in oseben.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR