Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Lea Kopina, program: Trženje, absolventka

»Za študij sem se odločila zaradi možnosti pridobitve novega znanja, pridobitev drugačnih perspektiv ter predvsem zato, ker me zanima delo na tem področju. Marketing je široko področje, ki prinaša raznolike izzive, česar se veselim. Študij je raznolik, poleg teoretičnih predavanj, profesorji poskrbijo tudi za predavanja gostov iz prakse, ki prinesejo neposredno znanje s trga, v sklopu predmetov pa poteka tudi preučevanje realnih študijskih primerov in podjetij iz prakse. Poleg predavanj, pri določenih predmetih potekajo tudi vaje. V večini primerov so predmeti kombinacija sprotnega dela, kolokvijev in izpitov. Osnovna literatura je sestavljena iz prosojnic s predavanj, učbenikov ter znanstvenih člankov in študijskih primerov na spletu. Upravljalna ekonomika in Statistika sta zahtevnejša predmeta, a sta mi prinesla osnovno ekonomsko in statistično znanje, ki se mi zdi zelo uporabno. Na drugi strani pa sem imela kar nekaj praktičnih predmetov, zaradi katerih drugače gledam na celotno pot tržnega procesa. V splošnem gre za interaktiven odnos s profesorji, ti skušajo, na študentom prijazen način, predati znanje in spodbuditi diskusije na študijske tematike. Okolje je na fakulteti pozitivno in ambiciozno, ponuja odlične mednarodne priložnosti in ogromno obštudijskih možnosti.«

Nina Zadnik, Ekonomska fakulteta, program: Računovodstvo in revizija
»Predavanja in vaje/seminarji potekajo enkrat tedensko; prisotnost ni nujna, je pa priporočljiva. Vaje lahko prilagodimo tako, da si tedenski študijski proces skrčimo na 2 ali 3 dni na teden. Sprotne obveznosti (kolokviji, seminarske naloge) in izpitni roki so določeni ob začetku semestra. Pri določenih predmetih je v sredini semestra kolokvij, da se študenti učimo sproti in nam je kasneje olajšano učenje za končni izpit. Najboljše je biti prisoten na predavanjih in vajah, pri katerih si na vnaprej objavljene prosojnice na spletni strani zapisujemo razlago profesorjev. Pri nekaterih predmetih je priporočljivo prebrati tudi kakšno knjigo, priporočeno s strani profesorjev. Najbolj koristni se mi zdijo predmeti, ki vsebujejo predvsem praktična znanja. Predmeti, ki večini študentov predstavljajo težave, vsebujejo predvsem analitična znanja in računanje. Profesorji se zelo trudijo, da približajo snov študentom in so vedno na voljo za kakršnakoli vprašanja. Kot pozitivne stvari bi izpostavila odlično grajenje socialne mreže (tudi z mednarodnimi študenti), osebnostno rast in različne profile ljudi, s katerimi se naučimo sodelovati. Negativne so razlike v težavnosti med študijskimi programi in prevelike skupine študentov na predavanjih in vajah, zaradi katerih je odnos profesor-študent manj oseben.«

Tjaša Koren, program: Poslovna informatika
»Za program Poslovna informatika sem se odločila, ker pridobi študent veliko uporabnih znanj in ker je to eno od ključnih in aktualnih področij v današnjem času. Študij poteka v obliki predavanj, vaj in seminarjev, ki so obvezni ali neobvezni, prav gotovo pa koristni. Pri nekaterih predmetih je že v času izvedbe predmeta treba opravljati določene obveznosti, kot so kolokviji ali seminarske oziroma projektne naloge. Pri določenih predmetih je na ta način mogoče pridobiti tudi končno oceno. Pri večini predmetov po končani izvedbi sledi izpit. Pri študiju si pomagam predvsem z zapiski, ki jih naredim med predavanji, vajami oziroma seminarji, prav tako pa uporabljam tudi knjige, delovne zvezke in skripte. Vso gradivo, kot so knjige, delovni zvezki, je mogoče kupiti v knjižnici na fakulteti. Med najtežje predmete na podiplomskem študiju sodita Upravljalna ekonomika in Statistika. Pri teh predmetih je količina snovi zelo obsežna, za lažje razumevanje predmetov pa je potrebno določeno predznanje iz dodiplomskega študija. Pri predmetih, ki so obvezni za vse smeri, nas je prisotnih veliko število študentov, zato se je profesorjem težje posvetiti vsakemu študentu posebej. Pri predmetih posameznih smeri pa je odnos profesorjev do študentov veliko bolj individualen, saj je prisotnih manj študentov.«

Jan Kužner, program: Podjetništvo
»Za podiplomski študij sem se odločil zaradi zanimivosti študija, imamo kvalitetna predavanja in zelo usposobljene profesorje. Celoten študij, predavanja in vaje potekajo v dopoldanskem času, kjer predelujemo snov. Pri vsakem predmetu imamo tudi lasten vložek, saj izdelujemo individualne in skupinske seminarske naloge. Poleg teh obveznosti imamo v celotnem semestru tudi prebiranje akademskih člankov, iz katerih moramo narediti celoten povzetek. Uporabljamo knjige, akademske članke in lastne zapiske. Literaturo dobimo na spletu ter v CEK-u. Vsak predmet je po svoje zelo koristen, med težjimi pa sta Upravljalna ekonomika (zahteva znanje iz mikroekonomije, makroekonomije ter managementa) ter Metode in tehnike raziskovalnega dela. Odnos med profesorji in študenti je pri modulskih predmetih (ti se navezujejo na smer, v katero si vpisan) zelo individualen, saj smo razporejeni v manjše skupine. Pri splošnih predmetih pa nas je zelo veliko (približno 200-300), kar pomeni, da je odnos na individualni ravni težje izvedljiv, vendar si profesorji vseeno vzamejo čas za vsakega študenta.«

Ana Ahačevčič, program: Trženje
»Predavanja niso obvezna in veliko predmetov lahko opravljaš parcialno prek kolokvijev, kjer zadnji del izpita predstavlja manjši odstotek ocene, ali pa 100 % z izpitom. Preko seminarskih nalog spoznavamo veliko predstavnikov podjetij in znanje, ki bi bilo sicer zgolj teoretično, ponovimo v praksi. Študentje se združujemo v skupine na družbenih omrežjih in si izmenjujemo literaturo, možen pa je tudi nakup učbenikov na sejmu rabljene literature ali v knjigarni. Sama se najraje učim iz zapiskov, dodatno snov za projektne naloge pa črpamo iz mednarodnih raziskovalnih člankov (prosto dostopni na fakultetni mreži). Med najtežje predmete sodita obvezna predmeta Metode in tehnike raziskovalnega dela ter Upravljalna ekonomika, ker zahtevata ekonomska predznanja. Profesorji, predvsem pa njihovi demonstratorji ali asistenti, so vedno na razpolago za dodatna vprašanja, ki niso nujno vezana na njihov predmet. Fakulteta ima tudi kolesarnico in parkirišče, s kolegi pa se družimo tudi na izven študijskih srečanjih Alumni kluba ali na druženjih, ki jih pripravljajo študentska društva in študentski svet.«

Maša Madon, program: Računovodstvo in revizija
»Zaradi želje po poglobitvi znanja in pridobitve višje stopnje izobrazbe, se mi je zdelo smiselno nadaljevanje študija na 2. stopnji. Korekten odnos profesorjev, urejenost administrativnih zadev, veliko obštudijskih dejavnosti in ogromno partnerstev v tujini, ki omogočajo izmenjavo študentov v najrazličnejše države so le nekatere od pozitivnih stvari, ki jih vidim na Ekonomski fakulteti. Študij večinoma poteka v obliki predavanj in vaj, ki jim sledi izpit, pri nekaterih predmetih pa je končna ocena sestavljena tudi iz kolokvijev in seminarskih nalog. Pri študiju si pomagam z zapiski, ki jih naredim med predavanji in vajami, vse knjige, delovne zvezke in podobna gradiva pa lahko študentje kupimo v knjigarni na faksu. Najbolj koristni se mi zdijo predmeti, ki sem jih imela v drugem letniku, saj so bili dejansko povezani z mojo smerjo. Menim, da sta za študente nekoliko težja predmeta v prvem letniku upravljalna ekonomika in statistika, predvsem zaradi količine snovi in pomanjkanja predznanja nekaterih, ki prihajajo z različnih smeri ali drugih fakultet.«

Tadej Udovič, International Masters program of Business Administration, program: Technology management & Marketing
»Za podiplomski študij sem se odločil, ker sem želel pridobiti dodatna znanja ter seveda nadgraditi obstoječa, ki sem jih pridobil na dodiplomskem študiju. Za program IMB sem se odločil, ker gre za enega od najkakovostnejših ter prepoznavnejših programov na področju managementa v regiji. Poleg vsega je program zasnovan precej praktično, kar pomeni precej sodelovanja s podjetji ter delovanja na realnih poslovnih primerih. Študij ima tudi številne druge prednosti, kot so visoka raven zaposljivosti po končanem študiju, izjemno razvit alumni klub itd. Celoten študij je zaradi intenzivnosti in specifičnosti precej krašji kot ostali študiji in tako poteka 1 leto. Predavanja imajo pravo kombinacijo teorije in prakse. Študiramo tako iz knjig kot tudi z zapiskov. Ogromno je dela na projektih, študijah primera, precej je predavanj s strani tujih predavateljev ter izkušenih podjetnikov, managerjev ipd.«

Alma Elezović, program: Mednarodno poslovanje
»Za podiplomski študij sem se odločila zato, ker se je eno leto po tem, ko sem začela delati, pojavila želja, da bi nadaljevala z izobraževanjem. Glede na trenutno zaposlitev se mi je zdel program Mednarodno poslovanje zelo privlačen. Pomembno mi je bilo predvsem to, da sem predmete poslušala v angleškem jeziku skupaj s tujimi študenti. Predavanja so potekala v manjših skupinah in s tem je bila interakcija med študenti in profesorji večja. Ponekod smo delali na projektih in s tem aplicirali teorijo v praksi. Zaradi sprotnega dela, sodelovanja, prisotnosti in kolokvijev je bila priprava na končni izpit lažja. Pri študiju smo uporabljali gradiva, ki so jih pripravili profesorji. Na fakulteti sem doživela veliko pozitivnih stvari, saj si študenti radi pomagajo, izmenjujejo izkušnje ter praktična znanja, vsi profesorji pa so zelo strokovni.«

Matej Obid, program: Vodenje in organizacija
»Za podiplomski študij sem se odločil deloma zaradi dela, ki ga opravljam, deloma pa zaradi želje po pridobitvi dodatnih znanj iz organizacije. Študij poteka obliki predavanj, brez vaj. Skoraj pri vseh predmetih smo imeli pisni izpit, pri nekaterih je bilo mogoče predmet opraviti s kolokviji, izdelati smo morali veliko seminarskih nalog. Študiral sem deloma iz knjig, deloma iz zapiskov predavanj in študijskega gradiva. Potrebne knjige sem si večinoma izposodil v knjižnici. Najbolj koristni so tisti predmeti, ki so praktično naravnani na situacije, ki se dogajajo v podjetjih. Nobenega predmeta ne bi posebej izpostavljal kot težjega. Vsak predmet ima svoje zahteve, nekaj je pa tudi odvisno od tega, koliko ti snov leži. Predavanja so v redkih primerih potekala v manjših skupinah, zato je bila večja interakcija na predavanjih težja. Prednosti študija so večji poudarek praksi, kot na dodiplomskem študiju ter izmenjava mnenj iz izkušenj s študenti, ki prav tako delajo v praksi.«

Tina Vujaškovič, program: International Business
»Na podiplomskem študiju predavajo večinoma tuji predavatelji, saj smer, ki jo obiskujem poteka izključno v tujem (angleškem) jeziku. Nekateri predmeti so klasični, kjer imamo tedensko predavanja in vaje, med semestrom tudi kolokvije ali seminarske naloge. Na koncu vsakega predmeta imamo izpit, katerega lahko opravimo v treh izpitnih rokih. Skupna ocena je tako sestavljena iz ocene seminarske naloge, njene predstavitve, kolokvija, prisotnosti na vajah in končnega izpita. Nekateri predmeti pa so bolj specifični, kjer ni izpita, celotno oceno pridobiš iz opravljenega projekta. Večinoma študiram iz lasnih zapiskov, katere si naredim na predavanjih s pomočjo profesorjevih prosojnic. Najbolj koristni predmeti se mi zdijo tisti, katerih končna ocena ni sestavljena le iz izpita. Veliko bolj učinkovito je, da se določene snovi naučiš preko seminarske naloge oz. projekta, kjer ni direktnega preverjanja znanja. Najtežji so ekonomski predmeti, zaradi preobsežne količine podatkov. Odnos s profesorji je korekten. Redno odgovarjajo na elektronska sporočila, če pa naletiš na kakšen problem z veseljem priskočijo na pomoč.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR