Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. V primeru, če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Neža Fras, Biotehniška fakulteta, program: prehrana, 1. letnik

»S 1. stopnje sem odnesla širok nabor bolj splošnih znanj, od podiplomskega študija pa sem želela odnesti predvsem več specifičnega znanja o prehrani v različnih življenjskih obdobjih in ob bolezni, o aktualnih temah na področju prehrane, o tem kako je urejeno področje klinične prehrane, tako v Sloveniji, kot v tujini,ter se seznaniti s primeri iz prakse. Trenutno končujem 1. letnik podiplomskega študija in moja pričakovanja so v večini izpolnjena. V primerjavi s študijem na 1. stopnji imamo manj laboratorijskih vaj in več seminarjev. Znanje se večinoma preverja z izpiti oziroma po dogovoru, s tedenskim preverjanjem. Opravljen seminar ali/in kolokvij iz vaj je pogoj za pristop k izpitu. Predavanja so zaradi štirih študijskih blokov, ki zahtevajo sprotno delo, sicer bolj skoncentrirana in se odsotnost malo težje nadoknadi. Tako imamo po vsakem bloku bodisi redno izpitno obdobje, kot vse ostale fakultete ali pa izpitni teden, v katerem lahko opraviš večino dolžnosti tekočega bloka. Pri nekaterih predmetih imamo obvezne terenske vaje. Včasih kateri profesor zahteva poznavanje kompleksnih računskih formul ali reakcij, kar se nam študentom zdi manj smiselno, saj si jih dolgoročno težko zapomnimo, tudi v praksi se jih redko uporablja (fizika, kvantitativne metode). Najbolj koristni so predmeti, kjer profesorji spodbujajo debato v razredu (ni zgolj suhoparno predavanje) in obravnavamo aktualne teme in prihajamo v stik s praktičnimi življenjskimi primeri. Odnosi med profesorji in študenti na Biotehniški fakulteti dokaj sproščeni. Tri pozitivne stvari, ki sem jih doživela na fakulteti: sklenila sem nova prijateljstva, v sklopu terenski vaj obiskala veliko živilskih podjetij in ustanov ter tako dobila občutek glede tega, kaj si želim v prihodnosti početi. Pozitivna se mi zdi tudi obvezna športna vzgoja v 1. oz. 2. letniku, saj gre redna fizična aktivnost z roko v roki z uravnoteženo prehrano. Tri negativne stvari: ponavljanje enake snovi pri različnih predmetih, zaradi časovno omejenih blokov znajo biti urniki kar natrpani, premalo prostora namenjenega študentom za učenje, druženje, uživanje malice.«

Petra Pečan, Biotehniška fakulteta, program: Krajinska arhitektura
»Študij je izrazito interdisciplinarne narave in vključuje znanja iz različnih področij. Študij je razdeljeni na predavanje in vaje (vsebuje znanja tako naravoslovnih in družboslovnih smeri, kot tudi načrtovalskih in oblikovalskih) ter delo v studiu, v okviru katerega poteka praktično načrtovanje in oblikovanje projektov (od izdelave konceptov, do izrisov načrtov in oblikovanja  maket). Vsi predmeti dajejo celosten vpogled v načrtovanje in oblikovanje prostora, ker gre za široko področje, je potrebno razumevanje različnih vidikov. Najbolj koristni se mi zdijo predmeti, ki se izvajajo v studiu, saj po mojem mnenju pripravijo na nadaljnje delo krajinskega arhitekta. Ker je študentov relativno malo (30 na letnik), se lahko profesorji posvetijo in svetujejo vsakemu posamezniku. Študijske izmenjave v tujini nisem izkoristila, saj menim, da Biotehniška fakulteta in Oddelek za krajinsko arhitekturo ponujata kvalitetno raven izobrazbe, ki se lahko primerja s tujimi fakultetami. Bom pa v prihodnje izkoristila praktično usposabljanje v tujini, saj se mi zdi to odlična priložnost za spoznavanje pristopov in načinov dela v tujini.«

Martina Podgoršek, Biotehniška fakulteta, program: Biotehnologija
»Ker me je zanimala predvsem uporaba mikrobov, sem se odločila, da se vpišem na Biotehnologijo. Študij je sestavljen iz predavanj in obveznih laboratorijskih vaj. Pri slednjih pridobimo praktičen vpogled v snov, ki smo jo predelali na predavanjih. Za predavanja velikokrat dobimo prezentacije, sama si pri predavanjih delam tudi zapiske, saj lažje sledim svojemu razmišljanju med predavanji. Ob koncu semestra pišemo izpit (pri predavanjih) oz. kolokvij (pri lab. vajah) iz predelane snovi. Koristni se mi zdijo vsi predmeti, sploh ker sama nimam znanj o rastlinskih in človeških celičnih kulturah (imam predvsem o mikrobih), najbolj zanimivi pa se mi zdijo Industrijska biotehnologija, Biomasa in sekundarni metaboliti itd. Marsikdo se boji predvsem Fizikalne kemije, a iz izkušenj trdim, da se ne smete ustrašiti. Odnos med študenti in profesorji je zelo dober.«

KlaraDonko

Klara Donko, smer: Agronomija
»Za podiplomski študij sem se odločila, ker bolonjska diploma ni enakovredna diplomi starega programa, ko na trgu dela konkuriramo ostalim kandidatom, ter zaradi vzpodbud profesorjev, naj nadaljujemo študij. Kot absolventka sem “na srečo” že zaključila vse študijske obveznosti, čaka me še zadnja in najpomembnejša naloga, in sicer magistrska. Pri izpitih so pomembni dobri zapiski, ki nastajajo med predavanji, vajami, terenskim delom. Te zapiske je seveda treba nadgraditi s prebiranjem strokovne literature, ki jo je moč dobiti pri profesorjih, v knjižnici ali na internetu. Najbolj koristni so tisti predmeti oziroma predavanja, v katere profesorji dajo svojo dušo in poskušajo na nas prenesti vse svoje znanje in izkušnje. Z zanimivimi predavanji in debatami nas spodbujajo k samostojnemu razmišljanju. Če je študent pripravljen poiskati pomoč, jo bo tudi dobil, vse kar moramo narediti, je prositi za pomoč. Če ostanem pri pozitivnih stvareh, so to nova prijateljstva, nova spoznanja, znanja in nove izkušnje, ki sem jih med študijem nabrala.«

Miha Rajh

Miha Rajh, smer: Biotehnologija
»Po končanem dodiplomskem študiju mikrobiologije, sem se odločal med mikrobiologijo in biotehnologijo. Po pregledu predmetnika sem ugotovil, da želim osvojiti širša praktična znanja v povezavi s podjetništvom. Študij je pestro zastavljen, imamo predavanja, vaje, seminarji in seminarske naloge, občasno pa gremo tudi na terenske vaje. Sam potek se razlikuje od predmeta do predmeta, tako da ta variabilnost pozitivno doprinese k dinamiki študija. Študiramo iz zapiskov s predavanj/vaj, raznih strokovnih člankov in ostale literature, priporočil pa bi tudi ogled raznih video vsebin in predavanj na internetu. Celoten nabor predmetov doprinese k neki zaključeni celoti, če pa bi moral izbirati najbolj koristnega, pa je to Industrijska biotehnologija. Daleč najtežji predmeti so tisti, pri katerem prihaja do povezovanja znanj z različnih področij, kar te prisili v razmišljanje in ne samo piflanje. Kot najtežji predmet bi uvrstil Metabolni inženiring mikroorganizmov, zaradi same zasnove predmeta in zahtevnosti nekaterih profesorjev. Pozitivna stvar je definitivno velik nabor predmetov in usposobljenih strokovnjakov na naši veliki fakulteti.«

Aleksander Mahnič, smer: Mikrobiologija
»Za nadaljevanje študija sem se odločil zaradi občutka, da je bilo moje teoretično znanje po prvi stopnji premalo podprto s praktičnimi izkušnjami, poleg tega pa izbirne vsebine na drugi stopnji omogočajo usmeritev v ožja znanja. Poleg vsega, kar spada v strokovno literaturo, so za orientacijo pri učenju nujni zapiski iz predavanj, medtem ko internet teorijo popestri z animacijami. Izbrani predmeti so koristni, predvsem predmeti s poudarkom na genetiki (Molekularna mikrobiologija, Mikrobna genomika in proteomika) ter bioinformacijski predmeti (Molekularna evolucija). V mojem primeru je bila težavnost izpita pogojena izključno z nihanjem motivacije za učenje določene snovi. Mislim, da ni predmeta v mikrobiologiji, ki bi bil zahteven do te mere, da bi bil nepremostljiva ovira. Na fakulteti je sedaj veliko več dialoga s profesorji in asistenti, kar daje dodatno motivacijo, vrhunec tega odnosa pa je interaktivno laboratorijsko delo v okviru magistrske naloge. Delo na magistrski nalogi in vsi kolegi, ki so mi pri tem tako ali drugače pomagali, tvorijo najverjetneje mojo najlepšo izkušnjo.«

Sonja Rozman

Sonja Rozman, smer: Krajinska arhitektura
»Zaradi želje po nadgradnji in okrepitvi že pridobljenega znanja sem se odločila za podiplomski študij. Vzdušje na fakulteti je bilo v veliki meri odvisno tudi od študentov, drugače pa prijetno. Pozitivne stvari na fakulteti so med drugimi bile tudi ekskurzije, študentske izmenjave in vsakoletna mednarodna srečanja študentov krajinske arhitekture. Predmeti so bili sestavljeni iz predavanj in vaj, v okviru katerih so bili tudi seminarji. Učila sem se s pomočjo knjig, zapiskov in predstavitev s predavanj. Med težje predmete bi uvrstila tiste, ki so se nanašali na projektne seminarje. Od drugih predmetov so se ločili po količini snovi, kontaktnih urah s profesorji in domačem delu ter zahtevnosti predmetov nasploh. Vsi predmeti, ki so dodatno usmerjeni v področje stroke, ki te zanima, so koristni.«

Dalibor Mršić, smer: Lesarstvo
»Ker možnosti zaposlitve po dodiplomskem študiju ni bilo na vidiku, sem se odločil za nadaljevanje študija na 2. stopnji. Pri vsakem predmetu potekajo predavanja in vaje. Povsod imamo možnost opravljanja izpita tudi s kolokviji. Iz česa se učim, je odvisno od posameznega predmeta. Povsod si sami delamo zapiske, pri težjih predmetih pa si pomagamo tudi s knjigami. Najbolj koristni predmeti se mi zdijo vsi tisti, ki imajo povezavo z načrtovanjem pohištva oz. drugih izdelkov v »3D-računalniškem svetu«. Odnos med profesorji in študenti je res odličen. Kadarkoli smo potrebovali pomoč, so nam profesorji vedno bili na voljo. Pozitivne stvari, ki sem jih doživel na fakulteti, so med drugimi tudi odnos vseh zaposlenih do študentov, dobri terenski pouki in možnost odhoda na izmenjavo Erasmus.«

Ajda Medjedović, Biotehnologija
»Za podiplomski študij sem se odločila zaradi želje po pridobivanju novih informacij in dodatnem znanju. Permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje je na tem področju nujno. Večina izbranih predmetov poteka v obliki individualnih konzultacij oziroma pogovorov s profesorji. Nato sledijo seminarske naloge ter nazadnje ustni preizkus znanja. Študiram iz aktualnih objavljenih člankov, dostopnih v strokovnih revijah in publikacijah ter iz bazične literature. Glavnino študijskega gradiva priporočajo in posredujejo profesorji. Vsi vpisani predmeti mi koristijo pri pridobivanju znanja, saj tega na širokem biotehnološkem področju z vrsto spremljevalnih dejavnosti nikoli ne more biti v zadostni meri. Najtežji so predmeti, pri katerih nimam zadostnega predznanja iz dodiplomskega študija, in teoretični predmeti brez predstave metodike v praksi. Atmosfera je odlična. Profesorji si prizadevajo, da bi kar v največji meri posredovali znanje, ki ga nujno potrebujem in je hkrati ustrezno mojim študijskim potrebam in zahtevam v praksi. Pozitivne stvari na fakulteti so po mojem mnenju strokovne informacije iz prve roke in razrešitev problema, individualni pristop, dosegljivost profesorja ob vsakem času in neposreden komunikativni odnos s profesorjem. Negativnih stvari na podiplomskem študiju ni bilo.«

Polona_Pengal

Polona Pengal, Biologija
»Za podiplomski študij sem se odločila, ker me zanima morska biologija, o kateri na dodiplomskem študiju izveš zelo malo. Želela sem poglobiti svoje znanje na tem področju in izbirni predmeti na podiplomskem študiju mi to omogočajo. Izvajanje predmetov je različno, odvisno tudi od števila študentov, ki so vpisali določen predmet. Večinoma se izvajajo v obliki predavanj, nekaterim so dodani seminarji, če pa predmet vpiše manj študentov, izvajanje poteka v obliki konzultacij z individualnim izpitom ali seminarjem na koncu. Študiram iz literature, ki si jo izposodim v knjižnici. Najbolj koristni so izbirni predmeti, pri katerih si sam izbiraš ožjo usmeritev študija. Najtežji so temeljni predmeti, saj niso aplikativni, ampak predstavljajo pregled celotne snovi dodiplomskega študija, katere razumevanje je osnova za razvijanje znanstvenega načina razmišljanja. Običajno pa moraš za en temeljni predmet opravljati več izpitov pri različnih profesorjih. Odnos s profesorji na predavanjih, konzultacijah in izpitih se mi zdi korekten, na primernem nivoju. Nekateri profesorji so le težje dosegljivi.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR