Izvor oblačil

Večina oblačil in obutve v naše trgovine prispe s Kitajske, iz Bangladeša, Turčije in Indije. Potrošniki se skorajda ne moremo izogniti tem izdelkom, saj se ti nahajajo pri najbolj znanih trgovcih. Od različnih strokovnjakov dobivamo spodbude, naj kupujemo izdelke slovenskega in evropskega izvora ter se tako izognemo nevarnim snovem v tekstilu, saj veljajo v Evropi strožji predpisi.

Škodljive snovi, kemikalije v oblačilih

Že pri pridelavi ali sintezi, nato med predelavo (predenje, tkanje, beljenje, barvanje), končnim plemenitenjem (nanos različnih apretur za izboljšanje lastnosti materiala), pa tudi pri skladiščenju in transportiranju se uporabljajo mnoge kemikalije, ki so zdravju škodljive, npr. azo barvila, ftalati, PFC-ji, nonifenoli, težke kovine ipd. Ines Kavgić, Greenpeace Slovenija, opozarja, da je glede na tip snovi (kemikalije) in glede na vsebnost (koncentracijo) te snovi v oblačilu odvisno, kako lahko škodijo zdravju (pomembni so še drugi faktorji, ali to oblačilo nosijo otroci, na kakšen način snovi vstopajo v telo, ali imajo sposobnost bioakumulacije v telesu ipd.).

Vsakršna prisotnost nevarnih snovi v organizmu je nezaželena in lahko negativno vpliva na zdravje osebe. Nekatere snovi imajo tako sposobnost vplivanja na imunski sistem, so hormonski motilci in potencialno tudi rakotvorne. Veliko snovi se tudi kopiči v organizmu in prenaša po prehranjevalni verigi.

Izziv niso samo kemikalije v oblačilih, temveč tudi (in morda še bolj) dejstvo, da se te snovi uporabljajo pri procesih proizvodnje in spirajo v okolje ter tam povzročajo veliko škodo.

Obvezno pranje

Prof. dr. Petra Forte Tavčar z Naravoslovnotehniške fakultete (oddelek za tekstilstvo) je mnenja, da pri nizkocenovnih izdelkih ne vemo, kako so bili obdelani in kakšne snovi so lahko na njih, saj proizvajalci teh podatkov ne dajejo. Zato se priporoča pranje novega izdelka, pri čemer odstranimo konzervirna sredstva, nevezana barvila, formaldehid, tudi nečistoče, ki se naberejo med skladiščenjem, transportom in v prodajalnah.

Manj je več

Dr. Petra Forte svetuje, da kupite raje en kakovosten izdelek kot več nekakovostnih, čeprav cenejših. S kupovanjem po načelu “manj je več” boste koristili svoji denarnici, zdravju in okolju. Za vsak izdelek se namreč porablja material, energija, voda, kemikalije, nastajajo odpadne vode, ki jih je treba prečistiti, in odpadni material, ki ga je treba predelati. Ni pametno kupovati oblačil “na zalogo”, če so še tako poceni, saj nam postanejo premajhna, spremenimo življenjske navade ali enostavno ne pridejo “na vrsto”. Raziskave so pokazale, da imajo potrošniki v razvitem svetu v omarah veliko novih oblačil, ki jih nikoli ne oblečejo in jih po določenem času podarijo ali celo zavržejo.

Ekološki oznaki

Evropska marjetica
Evropska marjetica
Eko-tex standard 100
Eko-tex standard 100

Eko-tex standard 100 in Evropska marjetica sta najbolj poznani oznaki za tekstilne izdelke v naši okolici, podeljujejo ju neodvisne institucije in zagotavljajo, da v izdelkih ni nevarnih snovi. Proizvajalci jih pridobivajo zato, da bi povedali uporabniku, da je izdelek varen za njegovo zdravje, da ne vsebuje nevarnih kemikalij in da obenem ustreza bistvenim zahtevam glede kvalitete. Izdelek s katerokoli od teh oznak lahko brez skrbi za svoje zdravje oblečete. Dr. Petra Forte še dodaja, da EU marjetica sicer zagotavlja, Eko-tex standard 100 pa ne zagotavlja, da so izdelki narejeni v skladu z naravovarstvenimi in socialnimi standardi.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR