Ena od ključnih lastnosti uspešnih ljudi je ta, da visoko cenijo svoj čas in se nenehno trudijo postati boljši, bolje organizirani in učinkovitejši. Tako so bolj produktivni, hitreje napredujejo, več zaslužijo … Tisti, ki upravljati s časom ne znajo, se ponavadi nenehno pritožujejo in v življenju ne dosežejo veliko. Zato je sposobnost dobrega upravljanja s časom ena od tistih ključnih veščin, ki jo morate razviti, če hočete biti uspešni – na katerem koli področju.

Kako torej svoj čas razporediti tako, da ga bomo čimbolj učinkovito izkoristili?

Prva stvar, s katero morate opraviti za vedno, je zavlačevanje. Brian Tracy, vodilni svetovni strokovnjak na področju doseganja osebne in poslovne uspešnosti, meni, da je upravljanje časa stvar osebne filozofije. Težava ni v tem, da ljudje ne vedo, kaj je potrebno narediti, vendar vedno najdejo razloge, da tega ne naredijo. Da se tega znebite, morate razviti občutek za nujnost in samodisciplino. Pomagate si lahko z naslednjimi metodami:

1. Postavite si cilje, ki so vredni truda in si jih močno želite doseči. Največji razlog za odlašanje je, da ni ničesar, kar si tako močno želite, da bi vas to vleklo naprej. Vaš cilj naj bo na primer, da boste vse študijske obveznosti (izpite, kolokvije, seminarske naloge, vaje …) opravili v prvem razpisanem roku.

2. Nenehno si vizualno predstavljajte naloge, kot da so že končane. Predstavljajte si, kako zadovoljni boste, ko bo izpit opravljen. Bolj kot boste z opravljenim izpitom oz. nalogo zadovoljni, bolj boste skoncentrirani in več energije boste imeli, da naredite potrebno. Najbolje, da si predstavljate občutek, ko ste junija opravili vse obveznosti in imate sedaj cele 3 proste mesece.

3. Postavite si časovni rok za vse pomembne naloge. Povejte prijatelju, da boste naštudirali izpit do takrat. Ugotovili boste, da ste s tem, ko poveste drugim, bolj motivirani in želja je močnejše od tega, kar obljubite le sebi.

4. Ne dovolite si opravičevanja ali iskanja izgovorov za zavlačevanje kot »samo še danes grem na zabavo, jutri pa res pričnem z učenjem«. Ljudje, ki zavlačujejo, imajo po njihovem mnenju vedno pripravljen dober razlog. Raje recite, da boste to naredili in nato podrite svoje razumske poti, ki lahko vodijo nazaj. Nikar ne razmišljajte, da se snovi ne bi lotili oz. ne iščite razlogov, ki bi vas opravičili za neuspešen izpit.

5. Ustvarite si nagradni sistem, tako za vsak posamezen del snovi ali naloge, kot tudi za uspešno predelano celotno snov. Npr. nastavljeni smo, da se po študijskem ali delovnem tednu veselimo vikenda – prijetnega stanja proti kateremu imamo usmerjen ves svoj trud ostalih pet dni. To je pozitivna posledica uspešnega tedna. Ustvarjanje nagradnega sistema ne zahteva veliko domišljije. Privoščite si enourni klepet s prijateljem ob kavi ali dobro kosilo ali kratek sprehod kot nagrado za vsak dokončan del celotne snovi. Vaša pozornost se tako preusmeri iz težavnosti snovi na uživanje nagrade za predelano snov ali opravljeno nalogo.

6. Z zavlačevanjem boste lažje opravili, če boste sprejeli 100 % odgovornost za dokončanje naloge v roku. Glejte le nase. Zanašajte se le na svoje sposobnosti.

7. Izogibajte se socializiranju med časom, ki ste ga namenili učenju. Nepotrebno socializiranje je druženje, ki nas odvrača od tega, da bi se učili ali naredili določeno nalogo. Predstavljajte si, da ste sredi študija. Nujno morate predelati snov, ker imate jutri zahteven izpit. Ura pa je že 18:00. Naenkrat pozvoni pri vratih prijatelj, ki izredno rad »socializira« in zavedate se, da bo šlo pol ure, če se začnete z njim pogovarjati. V tem primeru ga prijazno odslovite (ne vdajte se odlašanju!) in se vrnete k študiju.

8. Gašenje požarov oz. ukvarjanje z nepričakovanimi krizami je posledica zavlačevanja. Gašenje požara = panično učenje zadnji dan in zadnjo noč pred izpitom. Za uspešno spopadanje s takimi krizami kot prvo uporabite načelo predvidevanja krize, ki zajema pogled po poti v prihodnost. Preden se začnete učiti si razdelite snov na dele in čas, ki boste za vsak del snovi potrebovali. Vsekakor morate predvideti tudi čas za ponavljanje in dodaten čas, za primer, da boste za določen del snovi porabili več časa, kot ste v začetku predvideli. Tako se boste izognili živčnosti in zanašanju zgolj na srečo.

9. Živa žaba: Dober način za premagovanje zavlačevanja je, da dan začnete z najbolj neprijetno nalogo. Pred kratkim je neka študija primerjala dve skupini ljudi. Prva je z vadbenim programom pričela zjutraj, druga pa zvečer. Raziskovalci so odkrili, da je za jutranjo vadbo veliko bolj verjetno, da jo bodo ljudje še vedno izvajali šest mesecev pozneje in se navadili na izvajanje zjutraj, kot pa zvečer, ko z njo odlašamo do konca dneva in veliko lažje najdemo izgovore. Nekdo je nekoč rekel, da bi zjutraj takoj po vstajanju najprej morali pojesti živo žabo. Tako lahko začneš dan in se zavedaš, da je to najhujša stvar, ki se ti danes lahko zgodi.

KRATKI NASVETI ZA UPRAVLJANJE ČASA

Načelo izpita, ki vas sreča le enkrat: Odločite se, da boste vsak izpit opravljali le enkrat in se takrat maksimalno potrudili. Če na določenega še niste pripravljeni, ga pospravite in počakajte, da boste pripravljeni.

Načelo koša za papir: Eno najboljših orodij upravljanja s časom v katerem koli stanovanju ali delovnem prostoru je koš za smeti. Najhitrejši način, da prihranite čas z branjem nepomembnega (nezaželene elektronske pošte, katalogov, reklam in vsega ostalega) je, da to preprosto vržete stran.

Začnite na novo, ko končate: Ko smo z nečim končali, to odložimo. Pripravite se do tega, da vedno končate nalogo, ki ste jo začeli, nato pa za sabo pospravite. Ta navada je najbolj koristna za vse življenje, ne le pri študiju, ampak tudi pri delu.

Poplava: Ko se počutite preplavljene z izpiti, seminarskimi nalogami, delom in ostalimi dnevnimi opravki, se ustavite in si vzemite potreben čas, da na seznam napišete vsako stvar, ki jo je potrebno narediti. Že samo s tem, da svoje odgovornosti organizirate v seznam, dobite nadzor nad njimi. Najbolje je, da svoj seznam organizirate po sistemu ABCDE. A so stvari, ki jih je treba nujno narediti, zelo pomembne stvari. B pomeni stvari, ki bi jih morali narediti in so tudi pomembne. C pomeni stvari, za katere bi bilo lepo, če bi bile narejene, vendar niso tako pomembne. D pomeni stvari, ki jih lahko odložite in E tiste stvari, ki jih morate eliminirati. Zdaj preglejte svoj seznam in se vprašajte: katera stvar (ali dve) sta pomembnejši kot vse ostale? Tako začnete. Navadite se, da seznam uporabljate kot glavni dnevni načrt. Ta seznam je kot zemljevid, ki vam pokaže, kam boste prišli od jutra do večera na najučinkovitejši način.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR