Kreditna pot
Ko se odločimo za najem stanovanjskega kredita, je običajno prvo vprašanje, ki nas doleti: “Ali imate redno zaposlitev, torej redni finančni priliv?” Kot mlademu prosilcu za kredit lahko to predstavlja velik problem, saj v današnjem času službe ne dobimo “ponujene na pladnju”. Tako večina mladih ali še študira, dela preko študentskega servisa ali pa je na Zavodu za zaposlovanje.
Pogoji za odobritev kredita so:
1. redna zaposlitev oz. zagotavljanje rednega denarnega priliva,
2. potrdilo o zadnjih treh plačah prosilca kredita (uradno potrdilo neto plače, ožigosano s strani delodajalca).
V kolikor je posameznik zaposlen za določen čas, prav tako lahko dobi kredit. V tem primeru se poleg primarnega zavarovanja – zastava nepremičnine – zagotovi še drugo primerno zavarovanje, t. i. sekundarno zavarovanje, ki ga predstavlja zavarovanje s kreditno sposobnim porokom, ki se zaveže, da bo odplačeval kredit, v kolikor ga ne bi mogel poravnati najemnik kredita.
Čeprav so to osnovni pogoji za pridobitev kredita, ga. Žvižaj posebej poudarja, da je vsak kredit specifičen, zato je vsako prošnjo treba obravnavati individualno ter se prilagoditi željam in zmožnostim posameznika, če je to le mogoče.
Poleg stanovanjskih kreditov, pa lahko mladi pridobijo ugodnejše stanovanjske kredite s predhodnim varčevanjem preko NSVS (varčevanje v Nacionalni varčevalni shemi), ki omogoča posameznikom, da po zaključku varčevanja (minimalno 5 in maksimalno 10 let) vzamejo kredit po ugodnejših pogojih (npr. nižja obrestna mera).
Subvencijska pot
Subvencija je denarna pomoč ali podpora, ki je v nasprotju s kreditom ni treba vračati. Subvencije za stanovanjske kredite ureja Stanovanjski sklad, dajejo pa jih občine ali država.
Neprofitna stanovanja, neprofitna najemnina in subvencija za neprofitno najemnino
Z neprofitnimi stanovanji država pomaga socialno ogroženim državljanom, tako da preko občin ter stanovanjskih skladov oddaja stanovanja za najemnino, ki se ne ravna po tržnih načelih in pri kateri je treba pokriti samo stroške stanovanja. Neprofitno stanovanje lahko dobijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Ti pogoji so nizki prihodki, majhno premoženjsko stanje in slabe bivalne razmere.
Za tiste, za katere je tudi ta najemnina previsoka, občine subvencionirajo neprofitno najemnino. Ta lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine in traja eno leto, po poteku mora najemnik ponovno vložiti vlogo, če želi tako najemnino ohraniti, v primeru, da se okoliščine niso spremenile.
Subvencija za prvo reševanje stanovanjskega problema mlade pare in družine
Pogoji v letu 2010:
1. Prosilec mora biti državljan Republike Slovenije ali državljan drugih držav članic EU, ki ima dovoljenje za stalno bivanje v RS,
2. do subvencije je upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v letu 2010 ne dopolni starosti 28 let;
3. subvencija pripada mladi družini največ osem let, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob prvi dodelitvi subvencije, število članov mlade družine in zgornja meja dohodka mlade družine pa enkrat letno pred dodelitvijo vsakokratne subvencije.
Študenti in krediti
Ker je delo preko študentskih servisov pogosto in se običajno skupaj s študijem zavleče v pozna študijska leta, je tudi študentom omogočeno pridobiti kredit. Ne morejo dobiti stanovanjskega kredita, lahko pa študentskega. Stroški zanj so manjši, višina odobritvenega zneska pa se po višini razlikuje od banke do banke. Kredit je treba zavarovati s kreditno sposobnim porokom. Vsaka investicija zahteva skrben premislek. Stanovanje je velika investicija in zato bi bilo napačno pričakovati, da bo lahko izvedena “čez noč”. Pomembno je, da si vzamemo čas in oblikujemo finančni načrt in tako poiščemo najboljšo rešitev.
