Kaj vas sili naprej

»Motivacija je tista notranja sila, ki spodbuja k določenim oblikam vedenja, da bi dosegli zadani smisel,«  pravi Marjan Račnik, poslovni trener in coach. Poskusimo v vsaki stvari, ki jo počnemo, najti smisel. Ne zastavimo si le končnega cilja, pač pa tudi vmesne – tako bomo ostali na začrtani poti. Zavedajmo se svojih zmožnosti, da nam nekaj uspe, če si za to dovolj prizadevamo. Mnogo bolje je, da zavestno delamo za svoj cilj, kot pa da se prepustimo toku, še svetuje Račnik.

Smisel v dokončanju študija

Mag. Mojca Brezavšček, univ. dipl. psih. pravi, da je motivacija osebno pogojena, različne študente motivirajo različne stvari. Večina pa je motivirana za dokončanje študija, doseganje želene izobrazbe in izbranega poklica ter s tem pridobljeno samostojnost v življenju. Če smisla v dokončanju študija ne  vidimo, je zelo pomembno, da razumemo, da so v takšni situaciji tudi drugi študentje in da imamo z nekom, najbolje s strokovnjakom, možnost govoriti o tem.

Motivacijo nam lahko pomagajo ohraniti preprosti triki, kot so npr.:

  • »pomodoro« tehnika (zadamo si nalogo, nastavimo uro na 25 min in ta čas intenzivno delamo, nato pa si vzamemo 5 min odmora in počnemo nekaj, kar ni povezano z nalogo; po 4 takšnih ciklih si vzamemo daljši odmor, npr. 10–20 min – na tak način naj bi se zmanjšal stres, povečala produktivnost in posledično dvignila motivacija),
  • »sistem sklenjene verige« (vsak dan naredimo nekaj za diplomsko nalogo, kar si na koledarju označimo s križcem – serija neprekinjenih križcev na koledarju, nam bo dala dodaten zagon),
  • GTD-tehnika (tehnika Getting Things Done temelji na organizaciji, razporedimo si delo, zapišemo, kaj moramo narediti ter v kakšnem vrstnem redu; vsak teden analiziramo svoj napredek – ker se znebimo bremena pomnjenja, se lahko bolj osredotočimo na raziskovanje in pisanje) …

 Kaj pravijo najbližji

Vsi strokovnjaki se strinjajo, da socialno okolje lahko na študenta vpliva zelo motivirajoče. S prijatelji, starši in sorodniki se pogovarjajmo o izzivih, skupaj argumentirajte in načrtujte. Tako bomo imeli občutek spoštovanja in podpore. Z vami se bodo veselili uspehov in vas tolažili ob neuspehu. Če pa je naše okolje nespodbudno, se lahko pritisku bližnjih podredimo ali pa vztrajamo pri svojih odločitvah. Če vztrajamo, pridobimo nove izkušnje in se osebnostno razvijamo.

Nagradite se

Po uspešno napisanem delu naloge se nagradimo, npr. preživite večer s prijatelji,  pojdite na izlet, oglejte si priljubljen film, obiščete koncert … Nagrado si lahko omislimo že pred preizkušnjo, pravi Brezavščkova, dr. Juriševičeva pa dodaja, da je nagrada med pripravami dober kompas, da se držimo načrta. Nagradimo se lahko tudi vmes, npr. na koncu dneva, če se držimo zastavljenega urnika.

Najpomembneje je, da v sebi nosimo notranji motiv, čemu se trudimo in zakaj bomo izbrani program končali.

Preprosti nasveti

Ko vam zmanjka idej, kako se spraviti za mizo, poskusite z naslednjimi:

  • temo naloge si si razdelite na drobne koščke (podnaslove) in se lotite vsakega posebej,
  • pogovarjajte se s kolegi, ki so podoben izziv že prestali,
  • opomnite se, da to ne bo trajalo večno,
  • predstavljajte si konec – spomnite se, kako ste bili po zadnjem napisanem poglavju zadovoljni, ker ste nekaj naredili,
  • glejte širše: opomnite se na svoj končni cilj,
  • lotite se izzivov, premislite, kaj potrebujete, da jih rešite: npr. dodatno literaturo, zapiske s predavanj, atlas, slovar neznanih izrazov, tabele itd.,
  • ne pozabite na polnjenje svojih baterij – morate biti spočiti, v dobri fizični kondiciji in živeti ustrezno družabno življenje,
  • vprašajte se, zakaj že ne zmorete nečesa – imate res tehten razlog?

Predvsem pa nikoli ne obupajte. Vsak kdaj potrebuje tudi odmor. Privoščite si ga, nato pa se lotite dela.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR