Motivacija nas sili naprej

Motivacija za učenje je tista notranja sila, ki  spodbuja k določenim oblikam vedenja, da bi dosegli zadani smisel. Poskusite v vsaki stvari, ki jo počnete, najti smisel. Učite se za znanje, ki vam bo koristilo, ne le zaradi ocen, tako kot npr. telovadite zaradi boljšega počutja. Ne zastavite si le končnega cilja, pač pa tudi vmesne – tako boste ostali na začrtani poti. Zavedajte se svojih zmožnosti, da vam nekaj uspe, če si za to dovolj prizadevate. Mnogo bolje je, da zavestno delate za svoj cilj, kot pa da se prepustite toku.

Kje je smisel učenja

Večinoma vas motivirajo vsebine programov, nova pridobljena znanja, potencialna delovna mesta, želja po poklicu, dokončanje izobrazbe. Drugi želite živeti svobodno študentsko življenje, navezati stike z novimi ljudmi, se udeležiti katere od izmenjav in tako preizkusiti tudi življenje v tujini. Normalno je, da med študijskim procesom kdaj tudi podvomite v svojo odločitev, obenem pa spoznavate, kaj vas v resnici zanima, na katerem področju želite raziskovati, vztrajati, ustvarjati, uživati in ne nazadnje biti koristni družbi.

Če smisla v učenju ne najdete, je zelo pomembno, da razumete, da so v takšni situaciji tudi drugi študentje in da imate z nekom, najbolje s strokovnjakom, možnost govoriti o tem.

Kaj pravijo najbližji

Socialno okolje lahko vpliva zelo motivirajoče. S prijatelji, starši in sorodniki se pogovarjajte o izzivih, skupaj argumentirajte in načrtujte. Tako boste imeli občutek spoštovanja in podpore. Z vami se bodo veselili uspehov in vas tolažili ob neuspehu. Če pa je vaše okolje nespodbudno, se lahko pritisku bližnjih podredite ali pa vztrajate pri svojih odločitvah. Če vztrajate, pridobite nove izkušnje in osebnostno zrastete.

Neopravljen izpit – katastrofa

Nikakor. (Skoraj) vsakemu študentu se zgodi, da kdaj pade na izpitu. Tega dogodka ne smete doživljati kot poraz ali katastrofo. Vprašajte se, kaj morate v učenju spremeniti, dopolniti, katero študijsko literaturo bi bilo še dobro preštudirati. Razmislite, koliko časa ste že namenili učenju, koliko ga še boste in kdaj se boste ponovno lotili temeljitih priprav. Najslabše je, da mislite, da izpita niste opravili, ker ste nesposobni. V takšnem primeru je dobro poiskati pomoč pri prijateljih, sošolcih, tutorju, profesorju, morda strokovnjaku. Premislite, zakaj se vam je spodrsljaj zgodil in naredite nov, dober načrt za naslednji rok.

Nagradite se

Po uspešno opravljenem izpitu se nagradite, npr. preživite večer s prijatelji,  pojdite na izlet, oglejte si priljubljen film, obiščete koncert …  Nagrado si lahko omislite že pred preizkušnjo, zato da je med pripravami dober kompas, da se držite načrta učenja. Nagradite se lahko tudi vmes, npr. na koncu dneva, če se držite zastavljenega urnika. Ne pozabite sproti ponavljati in preverjati že naučene snovi. Lahko si sproti pišete vprašanja o obravnavani snovi, izdelate kartice s formulami, zapletenimi latinskimi imeni ali prevodi novih besed.

Najdi smisel in začni

Ko vam zmanjka idej, kako se spraviti za mizo, poskusite z naslednjimi:

  • snov si razdelite na drobne koščke in se lotite vsakega posebej,
  • s sošolci se dogovorite za skupno ponavljanje, vsak pa naj zelo natančno obdela posamezno lekcijo, tako si boste med seboj pomagali in skupaj diskutirali o zahtevnejših poglavjih,
  • pogovarjajte se s kolegi iz višjih letnikov, ki so podobne ovire že prestali,
  • opomnite se, da to ne bo trajalo večno,
  • predstavljajte si konec – spomnite se, kako ste bili po zadnji učni lekciji zadovoljni, ker ste nekaj naredili,
  • glejte širše: opomnite se na svoj končni cilj,
  • lotite se težav, premislite, kaj potrebujete, da jih rešite: npr. zapiske s predavanj, atlas, slovar neznanih izrazov, tabele itd.,
  • ne pozabite na polnjenje svojih baterij – za uspešen študij morate biti spočiti, v dobri fizični kondiciji in živeti ustrezno socialno življenje,
  • vprašajte se, zakaj že ne zmorete nečesa – imate res tehten razlog,
  • med učenjem nikakor ne smete pozabiti na zadostno količino spanja, ki je seveda spet individualno pogojena, večini pa ustreza približno sedem ur.

Predvsem pa nikoli ne obupajte. Vsak kdaj potrebuje tudi odmor. Privoščite si ga, nato pa se pridno lotite dela. Seveda smo si ljudje različni in nič drugače ni z našimi metodami učenja. Najbolje je, da poizkusite različne tehnike in potem izberite tisto, ki je za vas najbolj prava. Zavedanje, ki je v procesu študija najpomembnejše, pa je, da se ne učite za starše, profesorje, za dobre ocene ali denarne nagrade, ki jih starši podarijo ob koncu leta. Učite se zase in za svojo prihodnost. Takšno, kot si jo zamišljate sami.

Spodaj so izjave študentov, ki smo jih povprašali, kakšna je njihova motivcija za učenje in kako ohranjajo koncentracijo.

Alen, absolvent angleškega jezika:
Najprej pregledam količino snovi in forume tistih, ki so opravljali izpit pred mano. To mi služi za pregled količine snovi in za oporne točke pri učenju. Motiviram se tako, da si vsako uro organiziram nekaj prostega časa, ki ga namenim poslušanju kakšnega dobrega komada, da dam možgane na »off«. Seveda pa me pri učenju neizmerno motivira tudi bajna plača, ki jo bom nekoč imel kot diplomant humanistične fakultete.
Danijela, študentka Grafičnih in interaktivnih komunikacij:
Predvsem mi je motivacija to, da si naberem več znanja. To je moj končni cilj. Dopovedujem si, da bi me mogoče snov, o kateri bi bila bolj poučena, tudi bolj zanimala. Preden se začnem učiti, naredim kakšno sproščujočo stvar. Včasih si na koncu učnega procesa postavim nagrado, kot je na primer to, da bom šla na sladoled. Sam študij me bolj zanima, kot me je srednja šola, kjer je bilo vse splošno in me vse stvari niso zanimale. Tukaj sem se preprosto našla. Če se učim snov pri predmetih, ki jih bolje razumem in so mi zanimivejši, se seveda lažje spravim k učenju. Stvari si poskušam razložiti preprosto, za kar pa potrebujem asociacije. Za lažje mehansko učenje pomaga tudi učenje v naravi. Zelo pomembno je, da izvedem kakšno stvar tudi v praksi, ne le da prebiram knjige. V mojem primeru je to naročilo od naročnika in potem praktična izpeljava celotnega projekta, od ideje do izvedbe.
Aljaž, študent biokemije:
Koncentracijo za učenje sem pridobil z leti. Zdaj jo imam preprosto v krvi. Že od malega sem se za nekaj ur zaprl v svojo sobo, kjer sem se zbral in učil. Zdaj, ko sem na faksu, se začnem intenzivno učiti dva tedna pred izpitom. Preprosto odprem knjigo in se začnem učiti. Najbolj me k učenju pritegne dolžnost, da opravim izpit, zato bi lahko rekel, da motivacijo iščem bolj v tem, da se moram učiti, če hočem opraviti izpit. Največja motivacija mi je, da se izpita čim prej rešim. Če je le mogoče, že na prvem roku. Ker ves čas učenja ne morem biti popolnoma skoncentriran, si vmes privoščim kakšno kosilo, zvečer pa grem na pijačo s kolegi. Pogosto se učim tudi ob glasbi, vmes pa tudi večkrat pokukam na Facebook.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR