Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Gašper Štebe, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, program: Grajeno okolje. 2. letnik
»Za podiplomskih študij na Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo sem se odločil zaradi strokovnega in osebnega napredovanja. Na naši fakulteti so nekateri predmeti izvedeni s predavanji, vajami in izpiti, nekateri pa s seminarji. Študiram predvsem iz knjig ter znanstvenih in strokovnih člankov. Vso literaturo lahko poiščem v knjižnici in na spletu, preko prostega dostopa Univerze v Ljubljani. Menim, da so najbolj koristni predmeti, ki so ciljno usmerjeni na področje predvidene doktorske disertacije.«

Jernej Vozelj, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, program: Nizke gradnje
»Predavanja potekajo klasično, profesor predava, razvije se debata. Vaje delamo skupaj na realnih primerih. Kolokviji so bonus, izpiti so pri vsakem predmetu. Literaturo dobim v spletni učilnici ali iz drugih spletnih virov, učim se iz lastnih zapiskov. Najtežji so predmeti, ki zahtevajo na pamet naučeno znanje, na srečo je takih vedno manj. Menim, da je učenje na pamet smiselno do določene mere, bolj pa je pomembno konceptualno razumevanje. Osebno so mi najkoristnejši bolj stvarni, praktični predmeti. Delavne skupine so majhne (15 študentov), zato je atmosfera prijetna, fleksibilna, dostopna in odprta z vseh strani. To posledično omogoča kvalitetnejše podajanje znanja izkušenj in vtisov. Pozitivne stvari so strokovnost pedagogov, organiziranje obštudijskih dogodkov, dobra pripravljenost na delo/zaposlitev.«

JureCesnikJure Česnik, program: Gradbeništvo
»Študij je sestavljen večinoma iz predavanj, s katerimi poglabljamo znanje teorije, te pa spremljajo vaje na predelano tematiko. Seminarjev je v prvem letniku malo, v drugem jih je nekaj več, predvsem pa pogrešam projektno delo v 1. letniku. Kolokviji so na voljo, kadar je to mogoče, večina predmetov pa se zaključi s pisnim ali ustnim izpitom, tudi če predmet vsebuje seminarsko ali projektno delo. Večina snovi, ki je potrebna, se obravnava na predavanjih ali vajah, zato so zapiski izjemno pomembni. Veliko profesorjev nam za lažje sledenje priskrbi lastno literaturo (powerpoint, pdf), ki jo imamo nato na razpolago. Za bolj teoretične predmete si je priporočljivo izposoditi kako knjigo iz knjižnice (fakultetne ali CTK). Najbolj koristni so praktični predmeti v zadnjem letniku študija, saj se tam združuje znanje, pridobljeno v vseh petih letih študija, s seminarji in projekti. Večina profesorjev je lahko dostopnih izven svojih uradnih ur, če le imajo čas. Radi prisluhnejo študentom, ki jih zanima nekaj več ali pa hočejo nekaj opraviti z odliko. Ne podpirajo pa vprašanj v zadnji minuti pred kolokvijem ali izpitom. Pri obojem so seveda izjeme.«

Nejc Bezak, program: Gradbeništvo, študij Grajeno okolje
Nejc Bezak»Ker sem bil izbran na razpisu za mladega raziskovalca, sem se posledično vpisal na doktorski študij Grajeno okolje. Študij je sestavljen iz samostojnega raziskovalnega dela, ki ga dopolnjujejo določeni izbirni predmeti in en obvezni predmet, kjer so nas seznanili z osnovami raziskovalnega dela in nam predstavili dodatna matematična znanja. Pri izbirnih predmetih je večinoma treba izdelati seminarsko nalogo, saj se ti predmeti večinoma izvajajo v obliki konzultacij. Ker si predmete lahko izbiramo sami, se mi vsi izbrani predmeti zdijo koristni. Za študij ponavadi uporabljam znanstvene članke. Odnos med profesorji in študenti je korekten in morda boljši kot na dodiplomskem študiju.«

Blaž Zoubek, 3. stopnja, program: Gradbeništvo
»Ker me gradbeništvo zanima že od prvega letnika gimnazije in sem želel svoje znanje nadgraditi, sem se odločil za podiplomski študij. Nekoliko več predavanj in vaj je le v prvem letniku. Pri študiju sem si pomagal s knjigami, ki so jih priporočili profesorji in z znanstvenimi članki. Osebno se mi zdijo najbolj koristni tisti predmeti, ki so tesno povezani s temo moje doktorske naloge. Komunikacija med profesorji in študenti je res dobra in poteka na bolj osebni ravni kakor na dodiplomskem študiju. Med pozitivne stvari, ki sem jih doživel na fakulteti bi med drugimi uvrstil odličen odnos s kolegi in profesorji, delo na temi, ki me resnično zanima, osvojitev novega pogleda na znanost in širše znanje o sami stroki. Nekoliko pogrešam le močnejši stik s prakso.«

Petra Činč, 3. stopnja, Grajeno okolje, program: Geologija
»Prosto mesto mladega raziskovalca je bilo tisto, zaradi česar sem se odločila za nadaljevanje študija. Odnos na fakulteti med profesorji in študenti je sproščen, saj so profesorji vedno pripravljeni pomagati. Všeč mi je, da je velika izbira med izbirnimi predmeti in da obstaja možnost izbire predmeta na drugi fakulteti, celo v tujini. Pri temeljnih predmetih se izvajajo predavanja, vaje in seminarji, medtem ko študij večinoma poteka preko konzultacij. Študijska literatura obsega izročke profesorja, knjige, zbornike ali posamezne znanstvene in strokovne članke ter internetne vire. Najbolj koristni so izbirni predmeti, saj podajo poglobljeno znanje tistih smeri, ki posameznika najbolj zanimajo. Pridobljeno znanje se dejansko uporabi tudi pri pisanju doktorske disertacije. Eden od temeljnih predmetov in malo težji je matematika.«

Darja Komar, 3. stopnja, Grajeno okolje, program: Geologija
»Za ta podiplomski študij sem se odločila zato, ker vključuje več znanstvenih smeri, med njimi tudi geologijo. V prvem letniku so pri obveznem skupnem predmetu Orodja in metode v raziskovanju grajenega okolja organizirana predavanja in vaje, medtem ko se izbirni predmeti izvajajo predvsem v obliki konzultacij. Izpiti so večinoma ustni, odvisno od dogovora z nosilcem predmeta. Učno literaturo sestavljajo strokovne knjige, znanstveni članki, lastni zapiski in izročki predavateljev. Najbolj koristni so izbirni predmeti, ki si jih izbereš glede na raziskovalno področje in se navezujejo na tematiko doktorske disertacije. Odnos med profesorji in študenti je sproščen. Profesorji nam namenijo veliko časa, so dostopni in pripravljeni pomagati. Pozitivna stran študija je vsekakor širok spekter izbirnih predmetov, ki si jih lahko izberemo tudi na drugih programih in fakultetah v Sloveniji ali tujini.«

Petra Vrhovnik, 3. stopnja, Grajeno okolje, program: Geologija
»Geologija in okoljska problematika sta me že od nekdaj veselili, zato je bilo nadaljevanje študija najboljša izbira, da znanje s tega področja poglobim. V prvem letniku smo imeli predavanja in vaje pri obveznem predmetu, vsi preostali izbirni predmeti so potekali s pomočjo konzultacij in študiranja literature. Učno gradivo predstavljajo predvsem znanstveni članki ter druge strokovne knjige. Oboje je dostopno na spletu. Po mojem mnenju so najbolj koristni predmeti tisti, ki se neposredno navezujejo na tematiko raziskovalne naloge. Moja izkušnja s profesorji je zelo dobra. Vsi so mi namenili svoj čas in predvsem znanje. Celoten študij doživljam kot zelo pozitivno izkušnjo, saj sem pridobila neprecenljivo znanje in navezala stike z zelo priznanimi raziskovalci s svojega področja.«

Oskar Sterle, program: Geodezija
OSKAR-STERLE»Za podiplomski študij sem se odločil iz dveh razlogov. Bil sem izbran za mladega raziskovalca, torej je bila odločitev o podiplomskem študiju samoumevna ter želja po nadgradnji znanja, saj takrat v praktični geodeziji nisem videl izziva. Pri večini predmetov se seminarji izvajajo v dogovoru z nosilcem predmeta, mentorjem in mano. Edini predmet, ki se je izvajal s predavanji je bil Numerična analiza. Izpiti se opravljajo z izdelavo in zagovorom seminarskih nalog. Študij poteka preko knjig in člankov. Po večini imamo veliko študijske literature že na fakulteti. Ker ni predavanj (razen Numerična analiza), je študij v večini samostojno delo.  Najbolj koristen predmet se mi je zdel Numerična analiza, saj smo tako geodeti spoznali numerične postopke, kako priti dokaj elegantno do numerično kakovostnega rezultata. Seveda pa so tudi ostali izbirni predmeti zelo koristni. Odnos med profesorji in študenti je dober in večinoma bolj oseben kot na dodiplomskem študiju. Pri dodiplomskem študiju geodezije je bil odnos bolj orientiran na svetovanje in pogovarjanje. Študij na naši fakulteti je v celoti izpeljan korektno in spodbujevalno. Izvajanje predmetov in ocenjevanje je skoraj popolnoma objektivno, vse je odvisno od tebe in tvojega vložka v študij.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR