V srednjem veku se je vino imenovalo Hipocris, po zdravniku Hipokratu in je veljalo za zdravilno. Kar verjetno drži, saj je bilo vino takrat bolj higienično kot voda in je ljudi obdržalo pri zdravju med mrzlimi zimami. Prva dokumentirana omemba kuhanega vina, oziroma njegove nemške različice (Glühwein) sega v leto 1420, saj je iz tistega časa ohranjen vrček za kuhano vino. Iz 17. stoletja so poznani recepti za pripravo angleških različic, ki so bile bogate z začimbami. Ena od različic iz 19. stoletja je imenovana negus, ki so jo stregli tudi otrokom na rojstnodnevnih zabavah, zanj pa so uporabili vino portovec.
Dandanes »kuhančka« povezujemo z hladnimi dnevi in božičnim vzdušjem, kuhanje pa je ostalo podobno kot že nekaj stoletij.
V kuhanem vinu ne sme manjkati:
– sladkor
– klinčki (nageljnove žbice)
– cimet
– limone
– pomaranče
Nekateri ga redčijo z vodo, nekateri dodajo rum, lahko pa dodamo tudi druge začimbe (muškatov cvet, muškatov orešek, ingver, janež …)
Recepti?
Kot rečeno, obstaja tisoč in ena različica, zato priporočam kanček domišljije in pozitivne energije pri pripravi. Navsezadje je družba tista, ki naredi trenutek nepozaben, ne pijača…
Ministrstvo za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!
