Sprejeti je treba mnenja, občutke in misli partnerja, ki so lahko drugačne od vaših (čeprav gre za isto stvar). Zavedati se je treba, da v medosebnih odnosih ni absolutne resnice, pač pa da ima vsak posameznik svojo resnico; svet si interpretira na svoj način. Če želite imeti uspešno komunikacijo, morate sprejeti partnerjevo resnico s predpostavko, da on svet vidi na svoj način in da s tem, da imata različne poglede na svet ali isto stvar, ni nič narobe.

Pogovoriti se morata takoj, ko nastane problem. Neučinkovito je odlašati, prelagati pogovor ali se mu izogibati, saj vsak zase nekje v tihem razmišljanju, do ugotovitev, kako bi lahko škodo popravila, ne bosta prišla, saj ju bo preplavila krivda, ki ju bo tudi privedla skupaj (nekdo bo popustil in se približal drugemu). Nekdo se bo opravičil, izsilil opravičilo, seponižal (zavoljo miru med njima), se zjokal.

Partnerski odnos naj ne postane boj moči v komunikaciji (kdo ima prav in kdo ne), ampak sledenje istim ciljem, saj sta v vezi dva, ki se ljubita in skupaj hodita po isti poti.

Še ena izmed črk v uspešni komunikaciji so vrednote, v katere par verjame, jim sledi in jih prakticira, čeprav je to včasih težko. Te so iskrenost do sebe in partnerja, zaupanje, spoštovanje, dobronamernost, prijaznost. In nenazadnje: zavedanje, da ljubezen ni samoumevna in da jo je potrebno izkazovati in negovati na tisoč in en način, vsak dan, drugače se ohladi in postane monotona, predvidljiva ter dolgočasna.

Kaj je temelj uspešne zveze?

Temelji ljubezni so zakopani globoko v nas, pravzaprav tako globoko, da se teh temeljev sploh ne zavedamo. Izhajajo iz našega otroštva in občutkov, ki smo jih kot dojenčki in otroci doživljali ob naših najbližjih. Shranili so se v čustveni spomin v naših možganih in prebudili, ko smo srečali partnerja, v katerega smo se zaljubili. Stari občutki so se ponovno prebudili (vendar ob drugem človeku), a ostajajo isti: občutek ljubljenosti, nežnosti, sprejetosti, pripadnosti. Izražajo se kot metuljčki v trebuhu, v popolnih dneh, svetu in partnerju.

A slika se prične tekom časa (idealizacija traja približno pol leta) spreminjati. Partnerja pričnemo dojemati kot človeka, ki ima tudi napake kot vsak drug in ki nas jezi ravno v tistih stvareh, ki so nam bile na začetku tako privlačne. Na tej točki se v odnosu prične garanje.

Kako se bo par spoprijel s temi občutki? Kako jih bo reševal? Kako bo šel preko njih, da bo srečen. To je zelo težka naloga. In tu nastopi veliko konfliktov, nerazumevanj in nesprejemanj, hkrati pa par ravno na teh temeljih prične graditi trdno zvezo. Če bosta premagala to oviro, vztrajala in razreševala konflikte, bosta ostala skupaj.

Kaj je srečno partnerstvo in kako to doseči dolgoročno?

Da je človek lahko srečen v partnerski zvezi, mora biti najprej srečen in zadovoljen s samim seboj (drugače bo svojo nesrečo projiciral v partnerja in njega videl kot vir le-te). Svojo srečo v partnerski zvezi mora odkriti vsak par posebej. Nekatere osrečuje, da skupaj preživijo veliko časa, da imajo skupne hobije, prijatelje, projekte; drugi so srečni, če skupaj preživijo manj časa, a je ta kvalitetno porabljen.

V ljubezni ni narobe in ni prav, pomembno je, katere stvari osrečujejo posamezen par. Ljubezen tekom časa postaja zrela in se nenehno spreminja, kaže drugačne obraze in od para zahteva drugačne stvari, zato je v njej potrebno veliko prilagajanja, iskanja novih poti, reorganiziranja.

V prehodnih obdobjih (na primer končanje študija, prva služba, poroka, prihod otroka) življenja, se tla ljubezni velikokrat zamajejo in par je postavljen pred preizkušnjo. Ali bosta zdržala pretres in ga prenesla skupaj ali pa ju bo oslabil, morda celo razdvojil?

Zavedati se je treba, da ima par strašno moč, če življenjske probleme v kateremkoli obdobju rešuje skupaj in če dolgoročno verjame v to, mu to tudi uspe. Le dopustiti si je treba, da je hoditi z roko v roki lažje in manj naporno kot pa hoditi sam ali v razdalji s partnerjem.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR