Plagiatorstvo je kršenje avtorske pravice, ta pa je po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Ta zakon tudi predvideva, da se pri citiranju odlomkov objavljenih del navedeta vir in avtorstvo dela. Delovna skupina za preverjanje plagiatorstva na Univerzi v Mariboru je sestavila poročilo, v katerem so navedli, da je plagiatorstvo prisvajanje in prikazovanje idej oz. besed, kraja in posredovanje teh idej oz. besed kot svojih, uporaba tujega dela brez navedbe vira, literarna kraja in predstavljanje besedila oz. ideje kot izvirnega ali lastnega, ki je delo nekoga drugega. Dodali so tudi, da je plagiat lahko že en stavek, lahko pa tudi celotno diplomsko delo.
Kot oblike plagiatorstva pri zaključnem delu so prepoznali primere, kot so: kadar študent tuje avtorsko delo podpiše s svojim imenom, ga morda malce spremeni in odda kot izvirni izdelek; kadar študent prepiše polovico naloge in ne označi pravilno delov prevzetega besedila, s čimer ustvari vtis, kot da je to njegovo lastno delo; ali kadar študent znanstveni članek tujega avtorja prevede, spremeni in preoblikuje ter odda kot izvirno besedilo.
In kakšne so kazni?
Na UL pravijo, da so uradni postopki, povezani s plagiatorstvom, redki (npr. leta 2012 so odvzeli en doktorat; koliko je bilo odvzetih nazivov na dodiplomskem in magistrskem študiju, pa ima podatek posamezna fakulteta). Prof. dr. Danilo Zavrtanik prav tako pravi, da so taki primeri redki, omenil je primer, ki se je na UNG zgodil pred 15 leti, ko so plagiatorstvo odkrili že v postopku in so študentu zamenjali temo diplomske. Vnaprej predvidenih kazni na UNG ni, vsako tako situacijo preučijo posebej, naknadni odvzem naziva pa se mu ne zdi ustrezna sankcija. Na UM so predvidene sankcije ob sumu plagiatorstva opomin, ukor ter izključitev z univerze za dobo do dveh let. Na Univerzi na Primorskem se izvede postopek v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov.
Programi za preverjanje plagiatorstva
Univerze si pri preverjanju plagiatorstva pomagajo s različnimi računalniškimi programi. Dr. Milan Ojsteršek z Univerze v Mariboru je na svojem predavanju o plagiatorstvu razložil, na kakšne načine delujejo ti programi. Uporabljajo se naslednje metode: izračun zgoščenih vrednosti na n besedah ali z uporabo tehnik procesiranja naravnega jezika, določanje vreče besed iz dokumenta in uporaba statističnih metod primerjanja podobnosti dokumentov ali odstavkov, ugotavljanje zaporedja citiranja, ugotavljanje stila avtorja, uporaba pomenskih podpisov na odstavkih besedila in določanje najdaljših skupnih podnizov med dvema dokumentoma.
Da preverite svoje delo, lahko uporabite brezplačne programe, ki primerjajo besedila, kot so Chimpsky, CitePlag, CopyTracker, eTBLAST, Plagiarism Detect, Plagium, The Plagiarism Checker, SeeSources. Obstajajo tudi plačljivi Attributor, Copyscape, Ithenticate, Turnitin, Plagiarismdetect, PlagTracker, PlagScan, Safe Assign, Veriguide. Poznamo tudi programe, ki primerjajo programsko kodo, kot sta Jplag in MOSS. Programi, ki preverjajo besedila, lahko tako ugotovijo npr. 15-odstotno ujemanje, kar pomeni, da se 15 % vašega besedila ujema z deli drugih besedil iz knjig, spletnih strani, znanstvenih člankov, tujih diplomskih del in drugih. Program Turnitin bo zaznal ujemanje z deli drugih študentov že npr., ker bo v obeh nalogah na naslovnici napisano Univerza v Ljubljani. Ojsteršek dodaja, da so ti programi pri preverjanju omejeni z bazo podatkov, ki jo imajo na voljo. Odstotek o prekrivanju vsebine je treba skrbno interpretirati, odvisni so tudi od stroke (npr. v pravu je lahko odstotek prekrivanja velik, saj je treba zakonodajo, ki jo neko delo obravnava, dobesedno navajati, pa dokument kljub temu še ni plagiat, opozori Bernarda Korez, univ. dipl. bibl., Univerzitetna knjižnica Maribor. »Mejni deleži podobnosti niso določeni, saj je kritični delež podobnosti zelo odvisen od vsebinskega področja dela. Podobnost dela vsebine dveh del ne pomeni plagiata, če je uporabljeno delo pravilno navedeno/citirano. Posebej moramo poudariti, da programske opreme niso namenjene dokončni odločitvi o tem, ali je delo plagiat, ali so viri ustrezno citirani. To je le orodje, ki prikaže podobnost vsebine. Šele pregled mentorja ali imenovane komisije da končno presojo, ali je delo ustrezno,« je pojasnil prof. dr. Goran Turk.
Ker so fakultete vse bolj stroge glede preverjanja plagiatorstva, pred pisanjem diplomske naloge podrobno preglejte navodila svoje fakultete, kako citirati, ter se jih med pisanjem dosledno držite. Tako pri vaši diplomski nalogi s plagiatorstvom ne bo problema.
Kako se izogniti sumu plagiatorstva
»Seveda pa pri pisanju zaključnih del uporabljamo že izdane publikacije in njihovo vsebino, saj gre za pregled že znanega, pri čemer avtor doda lastna dognanja in razmišljanja. Če se bomo pri tem držali pravil citiranja dokumentov, se bomo brez težav izognili sumu plagiatorstva,« pravi Bernarda Korez in zato svetuje:
- vsako besedilo, ki ga v delu navajate dobesedno, naj bo v navednicah,
- vse gradivo, ki ste si ga izbrali, sproti dodajte na seznam virov, tudi če ga morda na koncu ne boste uporabili. Še vedno boste lažje vir izbrisali iz seznama, kot pa čez več mesecev, ko gradiva ne boste imeli več pri sebi, iskali podatke o njem,
- pri citiranju se držite pravil, ki jih zahtevajo na vaši ustanovi,
- napišite besedilo s svojimi besedami in ne prepisujte dobesedno, kadar to ni potrebno.
