Opazil je, da so bile njegove koze bolj živahne kot druge in da ponoči niso spale, ko so jedle plodove z določenih grmov. Tako je pastir tudi sam poskusil plodove, odkritje razkril menihu, glas o ”čudežni” rastlini pa se je hitro razširil. V Evropo je kava prišla v 17. stoletju in hitro pridobila na popularnosti, pod imenom arabsko vino.

VRSTE KAVE IN KAVNIH NAPITKOV

Obstaja preko 50 različnih vrst kave, vse vrste pa se nahajajo v t. i. kavnem pasu, ki obsega pas okoli Ekvatorja. 70 % popite kave na svetu je vrste arabica, ki ima različne izbore, kot so npr. Java, Colombian, Mocha (prihaja iz Jemna). Večji del preostanka kavnih zrn pa je vrste robusta, ki jo najdemo predvsem v Afriki in Indoneziji. Robusta je znana po tem, da vsebuje dvakrat več kofeina kot arabica, vendar nima tako bogatega okusa. Največ kave nasploh proizvede Brazilija, kar tretjino vse kave na svetu, sledita ji Vietnam in Kolumbija.

Najbolj priljubljen način priprave kava pri nam je zagotovo turška kava. Zagotovo ste že slišali za caffè americano, ki ni nič drugega kot espresso, ki se mu doda vročo vodo. Kapučino, ki je dobil ime po kapucinskih menihih, saj njegova barva spominja na barvo njihovih halj, je espresso, ki mu je dodano vroče mleko in pena. Slednja deluje kot izolator, zato ostane tekočina dalj časa vroča. Espresso brez mleka, a s peno je macchiato, tradicionalno pa se v skodelico najprej da peno, ki se jo prelije s kavo. Naša kava z mlekom je v tujini poznana kot café au lait, lahko pa se zgodi, da boste v severnih delih Evrope pod tem imenom dobili belo kavo, ki pa jo sicer poznamo tudi pod imenom caffè latte. Kava s smetano je poimenovana tudi kot Vienna coffee (dunajska kava).

Ste se kdaj vprašali kako nastane brezkofeinska kava? Takšna kava ne raste naravno, zato s pomočjo različnih topil, kot sta npr. metilen klorid ali etil acetat, še iz zelenih kavinih zrn odstranijo kofein.

ZAKAJ RAZLIČNI OKUSI?

Na okus kave vplivajo klima, podlaga na kateri raste rastlina, način obiranja, obdelave zrn ter način skladiščenja in transporta. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih. Nekaj skodelic kave na dan ima spodbujevalni učinek na naš organizem, zmanjšuje utrujenost, povzroča jasnejši in hitrejši tok misli ter povečuje budnost.

Pa je res mogoče kavi pripisati takšne učinke kot jih navaja starodavna zgodba? Medicinsko mnenje o kavi pravi, da spodbujevalni učinek kave dosežemo z uživanjem zmernih količin (1-2 skodelici na dan). To povzroča budnost, boljšo koncentracijo, zmogljivost za fizično in umsko delo. Kofein se po zaužitju zelo hitro absorbira v kri, polno učinkovitost doseže po 15 do 30 minutah. Razkrajati se začne po 3 urah in pol, konča pa se po 6 urah, ko se preneha tudi učinek na psiho.

Priporočljivo je, da včasih kavo nadomestimo z brezkofeinsko, zelenim čajem, drugimi zeliščnimi čaji, predvsem pa s sveže pripravljenimi pijačami iz sadja, zelenjave, mleka ali jogurta.

KOFEIN …

… je blago poživilo, ki stimulativno vpliva na centralni živčni sistem. Je močen stimulans za človeško telo, vsebujejo tudi druga živila, pijače in farmacevtski izdelki kot so na primer čokolada, bomboni, razni napitki, brezalkoholne pijače, čaji in zdravila za lajšanje bolečin. Po podatkih Urada RS za varstvo potrošnikov je vsebnost kofeina v kavnih in nekaterih drugih proizvodih sledeča:

  • 1 skodelica espresso kave (50 ml) – 50 mg kofeina,
  • 1 skodelica espresso dekofeinizirane kave (50 ml)  2-3 mg kofeina,
  • 1 kozarec Cole (200 ml): 20-50 mg kofeina,
  • 1 skodelica pravega čaja (125 ml): 30-60 mg,
  • 1 skodelica kakava (125 ml) 2-5 mg kofeina,
  • 1 tableta proti bolečinam: 30-100 mg kofeina.

Koliko kofeina pa je samo v kofeinskih napitkih?

  • filter kava: 115–175 mg
  • espresso: 30 mg
  • kolumbijski espresso: 40 mg
  • turška kava: 80–135 mg
  • Instant kava: 65–100 mg
  • turša nekofeinska kava: 3–4 mg
  • nekofeinska instant kava: 2–3 mg
ZANIMIVA DEJSTVA O KAVI

      • Kava velja za drugo najbolj prodajano blago na svetu, takoj za nafto.
      • Če vas pot kdaj zanese na Japonsko, se ustavite v mestu Hakone, kjer lahko preizkusite občutek plavanja v bazenu kave (ali vina, čokolade in zelenega čaja).
      • Določene raziskave so pokazale, da kava lahko zmanjša tveganje za cirozo jeter in raka na jetrih.
      • Obstaja celo svetovno prvenstvo v preizkušanju kave, kjer tekmovalci tekmujejo, kdo najhitreje prepozna po vonju in okusu vrsto kave. Prav tako med sabo tekmujejo tudi ”kavni umetniki”, ki iz mleka naredijo prave umetnije. Vse to lahko vidite junija v Gothenburgu na Švedskem, kjer bo potekal že tradicionalni svetovni sejem kave.
      • Prva spletna kamera, ki so jo razvili na Univerzi v Cambridgeu, je snemala posodo s kavo.
      • Cibetovka, žival podobna podlasici oziroma kuni in sloni dobesedno proizvajajo najdražjo kavo na svetu. Skodelica kave iz iztrebkov cibetovk se imenuje Kopi Luwak in lahko doseže 25 dolarjev za skodelico, kava iz iztrebkov slonov pa se imenuje Black Ivory Coffee in lahko doseže ceno 50 dolarjev na skodelico.
      • Mednarodni dan kave se uradno praznuje 29. septembra ali 1. oktobra, v nekaterih državah (npr. Japonska, Avstrija, nemčija, Kitajska itd.) pa ga praznujejo tudi druge dni.
      • Največ kave so v letu 2013 popili Nizozemci, ki jo spijejo v povprečju 2,41 skodelice. Sledijo jim Finci z 1,85 in Švedi z 1,36 skodelice na dan. Slovenci smo na 11. mestu, z 1,08 skodelico na dan, za Norvežani in pred Kanadčani.

Viri: www.ncausa.org, www.huffingtonpost.com, http://listverse.com, http://likes.com, http://coffeeloversunited.com.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR