• Grad Socerb slovi po svojem znamenitem gradu, ki kot orlovsko gnezdo bdi nad rižansko in osapsko dolino. Začetki gradu segajo v 13. stol. Z njegove razgledne ploščadi se ponuja čudovit razgled na Tržaški in Koprski zaliv.
  • V bližini Socerbskega gradu si je vredno ogledati Sveto jamo, legendarno bivališče tržaškega mučenika sv. Socerba, ki naj bi se skrival v tej kraški jami. V jami je edina podzemna cerkev v Sloveniji, kamor se na god sv. Socerba (24. maj) spuščajo romarji z obeh strani meje. Vhod v jamo se nahaja v borovem gozdičku le nekaj korakov stran od Socerbskega gradu. Zanimivost jame predstavlja prostor, ki vodi iz vhodne dvorane v t. i. vinsko klet, ki naj bi jo dal urediti grof Petrač.
  • S Kraškim robom označujemo pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v prijazno flišno pokrajino Slovenske Istre. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2,5 do 5 kilometrov širokem pasu od Socerba ob slovensko-italijanski meji do Mlinov ob slovensko-hrvaški meji. Vzdolž Kraškega roba najdemo cel niz razvalin nekdanjih utrdb in obrambnih stolpov, ki kažejo, da je bilo to obmejno območje stoletno prizorišče bojev med Beneško republiko in Habsburžani. Zaradi svoje v pokrajino vpete urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom bogate arhitekture so naselja Črni Kal, Črnotiče, Gračišče, Hrastovlje, Kubed, Podpeč in Socerb razglašena za kulturne spomenike.
  • Hrib Slavnik (1028 m) je najvišja točka v Mestni občini Koper in priljubljen izletniški cilj planincev iz Koprskega primorja. Od tu se razprostre čudovit razgled na celoten Tržaški zaliv vse do Benetk, oddaljene Dolomite in Julijske Alpe ter na okoliške visoke kraške planote. Čez vrh vodi Slovenska planinska pot.
  • Vas Osp s steno je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je bila omenjena ob koncu 11. stol.. Ponaša se s strnjenim vaškim jedrom, prepredenim z ozkimi ulicami. V bližnji jami, imenovani Grad, izvira Osapska reka. Nad naseljem se dviga kompaktna stena, oblikovana v podkvasto obliko, ki je široka 500 m ter visoka preko 200 m in predstavlja eno najpomembnejših plezalnih območij v Evropi.
  • Majhna istrska vasica Hrastovlje je najbolj znana po cerkvici sv. Trojice iz 13. stol. in freskah ter glagolskih napisih iz 15. stol.. Freske, delo Janeza iz Kastava iz leta 1490, prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizora iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in mrtvaški ples, ki je najbolj znamenit del fresk in predstavlja izreden dosežek srednjeveške ikonografije.
  • Spodmoli na Kraškem robu pri Sočergi sodijo med velike naravne znamenitosti Slovenije. V 28 m visoki pečini so trije večji in globlji spodmoli s 17 m visokim stropom. Manjših spodmolov je v dolžini 2 km od naravnega mosta do sv. Kirika veliko več. Domačini spodmole imenujejo tudi ušesa Istre (»istrijanska uha«), saj se v njih sliši vse, kar se dogaja v dolini. Da se narava tudi rada poigra, nam kaže naravni most, izjemna posebnost v neposredni bližini spodmolov, ki ga je v milijonih let pregladila voda.
  • Krkavški kamen, visok 1,5 m, je nedvomno ena najstarejših zanimivosti in znamenitosti območja Slovenske Istre. Stoji ob cesti za zaselek Škarljevec, približno 400 m vzhodno od krkavškega pokopališča. Kamnu nekateri pripisujejo tri tisoč let starosti, drugi ga datirajo v 2. stol. pr. n. št., tretji v 1. ali 2. stol. n. št. in spet nekateri v poznejši čas, ko so se tukaj naselili Slovani.
  • Dolina reke Dragonje je danes poseben ekološki prostor s številnimi izjemnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Reka Dragonja velja še vedno za neokrnjeno in čisto reko in je ena redkih dolin, ki ima še naravno prvobitno strugo in visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti. Tu najdemo stare opuščene mline, stare istrske hiše, vodnjake, globoke grape, skrite slapove ter številne rastlinske in živalske vrste.
  • Reka Rižana je najpomembnejša reka v Slovenski Istri, saj predstavlja glavni vir za vodooskrbo obalne regije. Na mestu, kjer se stikata kraški in istrski svet, v osrčju hrastoveljske doline, se nahaja izvir reke – t. i. Zvroček. Prijetno okolje doline reke Rižane je priljubljena destinacija kolesarjev in pohodnikov.
  • Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano močvirje v Sloveniji, velikega ekološkega pomena ter izjemne botanične, zoološke in krajinske vrednosti. V njem so opazili več kot 200 različnih vrst ptic, nekatere med njimi so ogrožene.
  • Pot zdravja in prijateljstva je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi Parenzana, ki je povezovala Trst in Poreč in je postala simbol prijateljstva med slovenskimi, italijanskimi in hrvaškimi občinami. Parenzana vodi skozi stara mesta in vasi, ob morju ter med vinogradi in nasadi oljk, speljana je skozi kratke osvetljene in urejene predore, prečka doline in se vzpenja prek gričev.
  • Kolesarska pot med Izolo in Sečovljami. Na kolesarsko pot se priključimo v Izoli, na križišču med Leninovo in Prešernovo ulico se usmerimo proti gričevju v zaledju in nato kmalu opazimo oznako za kolesarsko pot. Zavijemo desno v smeri proti Strunjanu in Portorožu. Oznake nas večinoma dobro vodijo po razgibani in nezahtevni poti. Kmalu naletimo na osvetljen tunel Šalet (214 m). Med vinogradi in nasadi oljk sledimo kolesarski oznaki, smer Portorož, mimo Dobrave, Strunjana do 550 m dolgega, prav tako osvetljenega predora Valeta. Spustimo se v Lucijo in se upoštevajoč prometno signalizacijo usmerimo mimo avtokampa proti Forma vivi, do koder nas vodi rahel vzpon. Nadaljujemo pot mimo Seče (kjer prečkamo glavno cesto) in Parecaga do Sečovelj.

Vir: www.izola.eu.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR