Velik demotivator znajo biti tudi začetni neuspehi, ki prinašajo razočaranje, vendar zaradi omenjenih vseeno ne smete študija obesiti na klin.
Kako se pripraviti na učenje?
Na žalost mnogih čudežnega recepta, s pomočjo katerega bi izpite opravili kot za šalo, ni, saj mora vsak posameznik poiskati metode, ki mu bodo prinesle najboljše učne uspehe. Vse se začne z motivacijo, ki ji sledita trdna volja ter disciplina. Četudi vam učenje predstavlja napor in ob misli nanj postanete slabe volje, vendar hkrati želite svoje študijske obveznosti uspešno opraviti, se čimprej sprijaznite s tem, da se učenju ne da ubežati. Beznikova novopečenim študentom svetuje, da si oblikujejo urnik oziroma razpored učenja, katerega se je treba tudi vestno držati, saj bo za želene rezultate treba vložiti tudi dobro mero truda. Priporoča, da si že ob začetku študijskega leta s pomočjo preglednega rokovnika porazdelite čas, ki bo namenjen pripravi na izpite ter si oblikujete načrt, ki bo obsegal informacije o tem, katere izpite boste opravljali in v katerem roku. Upoštevajoč dejstvo, da ima velika večina fakultet že vnaprej objavljenje datume izpitov, oblikovanje načrta ne bi smelo predstavljati težav.
Na kakšen način se učiti?
Ko imamo oblikovan načrt učenja in s tem porazdeljeno snov na dneve, se lahko začnemo učiti. Pomembno je, da se načrta držimo in v njegovo uresničevanje vlagamo dovolj truda ter ne iščemo izgovorov, zakaj bi danes učenje lahko izpustili, ter ne obupamo, ko nam spodleti. Priporočljivo je, da se seznanimo z različnimi tehnikami in načini učenja, saj bomo s tem našli sebi ustrezne, s katerimi bomo uresničili zastavljene cilje. Paziti moramo, da svojih metod in časa, ki smo ga odmerili za učenje, ne primerjamo preveč z ostalimi študenti, saj smo si tudi v tem ljudje med seboj zelo različni. Nekdo bo za snov porabil več oziroma manj časa kot mi sami, zato tovrstna primerjava kot vodilo za učenje ni priporočljiva.
Pri učenju je pomembno tudi okolje, zato z mize odstranimo vse moteče dejavnike in poskrbimo, da so v bližini zgolj predmeti, ki jih bomo pri učenju potrebovali. S tem povečamo in podaljšamo svojo sposobnost koncentracije. Četudi nam ta med učenjem začne padati, nam to ne sme vzeti volje. V takšnem primeru si privoščimo kratek odmor in zatem nadaljujemo z učenjem. Beznikova svetuje, da za mizo sedimo toliko časa, dokler ne izpolnimo kvote, ki smo si jo tisti dan namenili za učenje. Učenje mora postati rutina, to pa lahko dosežemo le, če se držimo prvotno oblikovanega razporeda. Uspešno opravljene izpitne obveznosti bodo zelo velik motivator, ki vas bo gnal k izpolnitvi zastavljenega cilja – izdelati prvi letnik.
Kako do dobrih rezultatov?
K dobrim rezultatom veliko prispeva tudi dejstvo, da smo z izbrano študijsko smerjo zadovoljni, saj nas v nasprotnem primeru izzivi in prepreke lahko pripravijo do tega, da izgubimo zanimanje za snov in posledično letnika ne opravimo. Beznikova dodaja, da lahko učne uspehe žanjemo na več načinov: snov si porazdelimo na manjše enote, med učenjem si privoščimo redne odmore, za pripravo na izpite si odmerimo dovolj časa, izvajamo vaje za izboljšanje koncentracije ter si oblikujemo dobre in pregledne izpiske. Za doseganje rezultatov se je včasih treba tudi žrtvovati in če je naša želja po izpolnitvi študijskih obveznosti dovolj močna, nam odrekanje motečim dejavnikom ne bo predstavljalo večjega problema.
