Večina profesorjev od svojih študentov zahteva, da redno obiskujejo predavanja, sodelujejo na predavanjih in so aktivni. Kako biti aktiven na predavanjih?»Na predavanjih si lahko najbolj aktiven, če poznaš temo predavanj. Zato je pomembno, da pred pričetkom na hitro preletiš program predavanj in razmisliš, kaj o tej temi že veš, katere teme se nanjo navezujejo in si morda pri sebi pripraviš kakšno zanimivo vprašanje. Če si med bolj pridnimi oz. radovednimi, pa celo skočiš v knjižnico, kjer prelistaš knjigo ali preletiš kakšen zanimiv članek, ki se navezuje na temo predavanj.«

Kaj je tisto, s čimer bomo profesorja navdušili, ne da bi se mu prilizovali? »Najprej je treba ugotoviti, kaj profesorja navdušuje. Je to aktivnost pri predavanjih? Kreativnost? Prizadevnost? Kvaliteta izdelkov? Če ugotovimo, da nas profesorjev predmet do te mere navdušuje, da se želimo pri njem aktivneje udejstvovati, je najbolje, da o možnostih povprašamo direktno in brez ‘prilizovanja’. Na govorilnih urah profesorju povemo, zakaj nas ta predmet zanima, kaj od njega pričakujemo in se pozanimamo, kakšne so možnosti za bolj aktivno sodelovanje.« Mnogim ni všeč prilizovanje, drugim pa je prilizovanje profesorjem ena od poti oziroma možnosti, da bi uspešno opravili izpit.

Ne izstopaj, določi si mejo

In čeprav naj bi bili na predavanjih aktivni, se večina študentov ne želi izpostavljati pred ostalimi kolegi in kolegicami. Torej, kako naj se študenti vključujejo v predavanja, v skupine, da bodo hkrati opazni in ne preveč izstopajoči? »Na to vprašanje ni enostavnega odgovora, ker v različnih predavalnih okoljih veljajo različne (nepisane) norme o aktivni udeležbi pri predavanjih. Praviloma profesorji, ki želijo aktivne udeležbe, študente k temu spodbujajo. Tako se ima vsak možnost vključiti, postati opazen, pa vendar ne (preveč) izstopajoč. Nekateri profesorji pa snov še vedno raje predavajo ‘s katedra’ in so jim vprašanja morda odveč ali celo nadležna. V takem študijskem okolju bo vsako vprašanje seveda izstopajoče. Predvsem mora vsak študent pri sebi razčistiti, ali se pri predavanjih oz. v neki skupini želi izpostaviti in do katere mere ali pa bo morda raje ostal v ozadju in ali bi ostale kolege motilo, če bi pri vsakem predavanju kar naprej spraševali profesorja.«

Ni nujno, da je vsako vprašanje dobro

Ali lahko profesorja sprašujemo o vsem, kar nas zanima ali moramo izbirati vprašanja? »Odvisno od profesorja in odvisno od študenta. Kdor ima pogum, da vpraša ‘neumnosti’, daje vedeti, da se trudi, da ne bo vse življenje neumen. Res pa je, da bi se o kakšni stvari lahko prej pozanimal s pomočjo literature, spleta itd. Priporočljivo je zastavljati smiselna vprašanja. Ali pa vprašanja, kjer je do odgovorov možno priti le s poglobljenim znanjem. Na fakulteti se pričakuje, da študent obvlada predhodna znanja za nek študij, zato je manj primerno postavljati vprašanja, ki razkrivajo neznanje temeljnih veščin za izbrani študij. Z vprašanji naj študent malo počaka, saj bo mogoče profesor že v naslednjem stavku odgovoril nanje. Tudi sami profesorji imajo različne postopke oziroma načine predavanja – nekateri dopuščajo vprašanja med njihovim predavanjem, drugi pa si želijo, da najprej sami odpredavajo, potem pa je čas za vprašanja.«

Sestavini del skoraj vsakega predmeta so tudi seminarske naloge, ki naj bi jih študent pripravil v pisni vlogi, nato pa še predstavil pred ostalimi kolegi in kolegicami. Kako naj se lotimo seminarske naloge? »Izberemo temo, ki nas najbolj zanima. V knjižnici in/ali na spletu poiščemo ustrezno literaturo, ki se navezuje na to temo. Pomembno je, da poznamo vodilne avtorje s tega področja in temeljne pristope k obravnavani temi. Pozor: če iščemo po spletu, moramo biti še posebej previdni, saj je treba kvaliteto tako najdenega gradiva kritično oceniti. Ko imamo gradivo, lahko pričnemo s pisanjem seminarske naloge. Predvsem se natančno držimo navodil, ki smo jih dobili od profesorja. In nikakor seminarske naloge ne prepisujmo, saj kraja avtorskega dela ni le nezakonita, pač pa je za študenta to tudi stranpot pri pridobivanju novih znanj. Če uporabljamo seminarsko nalogo starejših študentov, naj bo ta le za vzorec, s katerim spoznamo način prikazovanja in obravnavanja teme. Po tem zgledu nato sami oblikujemo svojo seminarsko nalogo s svojo idejo.«

Kakšne so reakcije profesorjev ob prilizovanju?

Kako profesorji reagirajo, če se jim študenti prilizujejo? »Smešen izraz. Kako reagirajo drugi profesorji, ne vem. Morda se komu upira. Morda komu godi. Meni se zdi, da je tako vedenje nezrelo, da je v ozadju strah in seveda neučinkovit način spoprijemanja. Predvsem pa se mi zdi, da imajo s takim vedenjem bolj kot profesorji težave drugi študenti. Zato študent, ki za doseganje akademskih ali poklicnih ciljev uporablja tako strategijo, tvega da ga bo skupina ostalih študentov izključila. Bolje je biti iskren in odkrito povedati, da si na nekem področju želiš delati in da zato pri tem predmetu vlagaš sorazmerno več energije.«

Nad čim profesorji niso najbolj navdušeni?

Žal so predavanja vse prevečkrat dolgočasna in potem postanejo študenti nemirni. Kaj je za profesorja pri študentih na predavanjih, vajah, seminarjih najbolj moteče? »Profesorji so različni, zato je težko reči, kaj je komu najbolj moteče. Zagotovo je moteč nespoštljiv odnos študentov, vendar pa je to spet za vsakega nekaj drugega. Nekomu je to zasmetena predavalnica in nepobrisana tabla, drugemu zamujanje ali pogovarjanje med predavanji, tretjemu prižgani mobiteli ali nezainteresiranost za predmet, četrtemu pa vse to in še kaj zraven …«

Kaj če profesor tvojega truda ne opazi?

Kako se sploh lahko študent profesorju dokaže, da se trudi, da se želi izkazati? »Pri profesorju, ki je do študentov odprt, to ne bo težko, saj bo dovzeten za prizadevne študente in jih bo tudi sam znal spodbujati. Pri profesorjih, ki so bolj odmaknjeni, pa to zna biti težji zalogaj ali celo nemogoč cilj. Če se študent trudi, če je njegovo znanje zelo dobro in izdelki kvalitetni ter kreativni, pa profesor tega še vedno ne zazna, potem razlog za neopaženost ni v študentu. Morda je v profesorju, morda pa je študijski sistem naravnan tako, da se na ta način ne da priti v ospredje. Ni vedno vse odvisno od študenta, kot tudi ne od profesorja. Včasih je treba poznati in izkoristiti tudi druge okoliščine. Pri tem je vsekakor nenadomestljiv osebni stik med študentom in profesorjem. In v ta namen ima vsak profesor govorilne ure.«

Kako navdušiti profesorja v 4 korakih…

  • Bodi vesten in odgovoren. Profesorji si zapomnijo tiste, ki vedno zamujajo, ki so polni izgovorov in ki jih je potrebno vedno opominjati, in tiste, ki takoj naredijo tako, kot se dogovorijo.
  • Sodeluj med predavanji. Profesorji bodo opazili tvoj trud.
  • Bodi spoštljiv. Profesor je profesor, pa kljub temu, da na terenskih vajah skupaj igrate odbojko ali nogomet. Na osnove bontona ne smete pozabiti.
  • Pomagaj tistim, ki so slabši od tebe, če si tvoje pomoči želijo. S tem olajšaš tudi delo profesorju, ki bo lahko hitreje nadaljeval s snovjo.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR