Natančno si ga preberite, saj vas bo seznanil z načinom izbire tem (nekateri profesorji vsakoletno objavijo naslove diplomskih nalog), z načinom izdelave diplomske naloge (pisava, robovi, vezava, barva platna ipd.) ter nenazadnje z diplomskimi roki. Diplomski roki so lahko od fakultete do fakultete različni, zato bodite pozorni nanje, predvsem pa na roke za oddajo diplome!

Najprej se posvetite vprašanju: katero področje me najbolj zanima. Stvari, ki jih delamo z zanimanjem, nam gredo namreč vedno lažje od rok. Nato poiščite čim več informacij o tem, ali je kdo že pisal o podobni temi in kaj je v svojem delu dognal. Z raziskovanjem lahko dobite novo idejo, preblisk … najbolj pomembno pa je, da vidite, če boste imeli dovolj literature za vaše diplomsko delo. Z razvojem interneta je dostop do informacij hiter in enostaven, zato se čim bolj poslužite spletnih iskalnikov (Google, Yahoo …) in Kooperativnega online bibliografskega sistema COBISS. S pomočjo COBISS-a lahko dostopate do večine knjižnic v Sloveniji in že od doma preverite, če boste imeli na voljo dovolj literature. Pri iskanju ustrezne literature vam bodo prav gotovo priskočili na pomoč tudi knjižničarji na vaših fakultetah.

HTML Code here

Izbira mentorja

Ko boste imeli izdelan približen koncept, o čem bi pisali in kako bi se dela lotili, je čas, da si poiščete ustreznega profesorja – mentorja. K profesorju je vedno lažje pristopiti z že oblikovano idejo. S tem pokažete resen in profesionalen odnos do profesorja in načina dela. V primeru, da se bo profesorju zdelo, da vaše diplomsko delo ne zajema njegovega strokovnega področja, vas bo znal pravilno usmeriti do drugega.

Nekateri profesorji imajo navado, da vsako leto razpišejo naslove diplomskih nalog. V tem primeru čim prej pristopite do mentorja, povejte, da vas določen naslov zanima, da ste si ogledali literaturo in imate idejo, kako bi diplomsko nalogo napisali. Temu sledi pisanje dispozicije diplomske naloge.

Dispozicija

Dispozicija pomeni podrobnejšo predstavitev pisnega dela. Obsega naslov, izbrani problem, namen, cilje in osnovne trditve, predvidene metode dela, poglavja in predvideno uporabo virov. Diplomsko delo naj bi bilo razdeljeno na uvodni, teoretični in empirični del ter na zaključek (odvisno od fakultete in problema, ki ga obravnavate). Deli dispozicije:

  • naslov, ki je ciljan in jedrnat; če odraža metodo to tudi zapišite v naslovu, izogibajte se tujkam in subjektivnim pojmom; naslov mora biti dokončen in potrjen s strani mentorja,
  • izvleček; je kratka predstavitev raziskave, uvod v problematiko ter izoblikovano znanstveno vprašanje,
  • napisan namen dela in izpostavitev hipoteze s stavkom; te boste potrdili ali zavrgli v nalogi in nato izpeljali nasvete za prihodnost,
  • utemeljitev, zakaj ste se za raziskovalni problem odločili; navedite znane stvari, ki kažejo na ta izziv, katere trditve povezane s hipotezo navajajo drugi in zapišite lastne argumente, ki so povezani,
  • izbor metode, ki jo nameravate uporabiti, da bi potrdili ali ovrgli hipoteze, utemeljite vzroke za izbor ter jo na kratko opišite,
  • kakšne rezultate pričakujete; kakšne prednosti bodo prinesli rezultati raziskave za stroko in za nadaljnje delo,
  • okvirno kazalo,
  • seznam virov in literature, ki so ključni za vašo obravnavo.

V dispoziciji se ne spuščate v vsebinske podrobnosti in ne citirate oziroma prepisujete teoretičnih izhodišč, pač pa se osredotočite na opredelitev obravnavane problematike. Ko vam mentor odobri dispozicijo, jo predložite referatu šole. Od tu gre vaša dispozicija v obravnavo Študijski komisiji. Ko vašo temo odobrijo, se začne drugi del projekta izdelave diplomske naloge. Pri pisanju se večkrat posvetujte z mentorjem, saj vas bo še dodatno usmeril in pomagal rešiti izzive ter vam svetoval, kako se premakniti iz mrtve točke, na katero boste pri pisanju naleteli.

Diplomska naloga

Diplomska naloga je samostojno pisno strokovno delo, v katerem pod vodstvom mentorja, zaokroženo obdelate odobreno temo. Z njo dokažete, da obvladate znanstveno metodologijo, da znate uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ter znanja, ki ste jih pridobili med samim študijem. Diplomska naloga je sestavljena iz:

Naslov: mora odsevati njeno vsebino.

Zahvala: napišete na list pred kazalom. V njej se zahvalite vsem tistim, ki so vam pomagali pri nastanku diplomske naloge ali vas podpirali med študijem. Zahvalite se tudi mentorju.

Kazalo vsebine: Vsebinsko kazalo je urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža zgradbo in vsebinsko členitev naloge. Vsebinsko kazalo je torej načrt dela, saj prikazuje njegovo sestavo oziroma zaporedje obravnavane teme. Sestavimo ga na koncu, ko z nalogo zaključimo.

Povzetek: Napišemo ga v slovenskem in tujem jeziku. Obsega največ eno stran in vsebuje ključne besede ali deskriptorje. To so gesla, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko. Povzetek napišemo, ko je besedilo že končano. V njem na kratko povzamemo problem, rezultate in sklepe raziskave. Povzetek namreč predstavlja strnjeno vsebino diplomskega dela in namenjen je splošni predstavitvi naloge (katero problematiko obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili izbrane teme … ). V povzetku diplome ne predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela. To naredimo šele v uvodu.

V uvodnem delu je predstavljen predmet obravnave, smisel, cilji, problemi ter dosedanje raziskave na tem področju. Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg (do deset odstotkov pisnega dela naloge).

Osrednji del diplomske naloge je sestavljen iz teoretičnega dela, ki mu sledi analitični del. Navedete, kakšen je namen vaše raziskave in katere konkretne cilje želite doseči. Ciljev je seveda lahko tudi več, osnovni cilj pa se mora navezovati na raziskovalni problem.

Predstavite jih tako, da boste ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in načrtovanega ocenili svojo uspešnost.

  • Teoretični del je sestavljen iz kritičnega pregleda virov. Predstavljeni so različni pogledi na izbrano področje (različne teorije) in izhodišča, na katerih bo temeljil analitični del naloge.
  • V analitičnem delu predstavite najpomebnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije. V tem delu problem najprej vsestransko opišite, nato pa analizirate. Postavite in preverite svoje hipoteze. Na podlagi ovrženih ali potrjenih hipotez nato v zaključku oblikujte končno razlago rezultatov.

Sklep je sinteza teoretičnega in praktičnega dela naloge. Vsebuje novopridobljena lastna spoznanja in sklepne misli. Opozorite lahko na nerešena vprašanja in nakažete smeri nadaljnjega reševanja problema.

V zaključku ugotovite, ali so zastavljeni cilji doseženi, potrdite ali ovržete zastavljene hipoteze in povzamete ključne ugotovitve. V zaključku ne ponavljajte vsebine iz teoretičnega dela naloge in ne navajajte novih podatkov. Sklep je avtorski!

Na koncu naloge naj bo skupen seznam uporabljenih virov,vendar le tistih, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.

Nasveti, kako napisati dobro diplomsko nalogo

Pisanje diplomskega delaPisanje diplomske naloge ni naključno opravilo, pri katerem bi se lahko umaknili in upali, da našega izdelka ne bo nihče presojal in ocenjeval, temveč je dokaz, koliko smo za lasten uspeh pripravljeni storiti. Pri pisanju diplomske naloge ni izpitne treme in stresa, pa tudi čas nas ponavadi ne omejuje, zato dobra naloga nikakor ni nedosegljiv cilj. Je le rezultat pisca, ki ve, kaj hoče, in mentorja, ki bo študentove interese primerno spodbujal in usmerjal.

Pozornost je treba posvetiti tudi jeziku. Diplomska naloga mora biti napisana v zbornem jeziku, to pomeni, da mora zadoščati vsem pravilom pravopisa in slovnice. Ker se, kljub skrbi za jezik, lahko v delo vrinejo napake, mora diplomsko nalogo pregledati lektor. Kot pisec diplomske naloge morate poznati strokovne izraze – termine za področje, ki ga v nalogi predstavljate. Večkrat lahko izbirate med domačim ali prevzetim strokovnim izrazom, prav je, da se odločite za domačega.

Primeri: faktor – dejavnik, efekt – učinek, procent – odstotek, riziko – tveganje itd.

Vsaka stroka ima svojo specifično terminologijo. Poleg terminologije, pa morate kot avtor naloge upoštevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila:

jasnost: kot avtorji diplomskega dela se morate zavedati, da ne pišete zase, ampak da morate svoja stališča, predloge in zamisli podati na razumljiv način. Se pravi – da bo tudi bralec razumel, kaj ste imeli vi v mislih;

jedrnatost: kaže se v natančnem in strnjenem besedilu;

povezanost: logično povezani stavki, členjenost po poglavjih, podpoglavjih … Diplomska naloga namreč ni strokovna, če vsebuje zgolj nizanje različnih virov, brez veznega besedila, ki dele povezuje v celoto.

Ne dolgovezite in se ne ponavljajte. Večkrat preberite napisano in se tehtno odločite ali je določen stavek ali odstavek dovolj pomemben, sicer ga raje izbrišite. Ne skrbite, vsebine boste imeli kaj hitro preveč. Nikoli tujega avtorskega dela, malce spremenjenega ali oddanega kot izvirnik, ne podpiše s svojim imenom.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR