V tem življenju bo treba plačevati račune, denar ne bo padal z neba kot doslej, prišla bo poroka, otroci, stanovanje. Mogoče si celo eden izmed ljudi, ki si želijo v življenju tudi nekaj narediti, početi še kaj drugega kot gledati TV in hoditi po nakupih. Biti nekaj posebnega, spremeniti svet, pa čeprav le na nekem majhnem področju. Mogoče si želiš tudi malce boljši nivo življenja, kot ti ga ponuja življenje v majhnem stanovanju, za katerega boš banki 30 let odplačeval kredit.

Trainspotting

Da se ne bova narobe razumela. Prav je, da študentsko življenje izkoristiš za žure in podobne stvari. Brez tega ogromno izgubiš. Kar pravim, je, da ti poleg tega ostane še ogromno časa za druge stvari. In kar počneš v tem času, bo ključno vplivalo na preostanek tvojega življenja.
»Kaj pa naj bi počel v času, ki mi ostane??? Mislil sem, da je to čas, ko lahko v miru gledam TV in jem čips?«

Da, to je odlična ideja. Ko boš čez 30 let gledal nazaj na svoje življenje, se boš tega s »ponosom« spominjal. Lahko si omisliš tudi opazovanje vlakov ali pa preprosto gledaš v zrak. Težava pri tem je le, da to prinaša nekoliko večje dolgoročne posledice, kot si zdaj misliš. In to ne pozitivnih.

Si dovolj hiter, da te svet ne povozi?

Današnji poslovni svet se premika naprej s svetlobno hitrostjo. Podjetja danes najbolj cenijo (in tudi najbolje plačajo) kadre, ki jim prinesejo največ dodane vrednosti. To pa so kadri z dobrimi delovnimi navadami in z veliko znanja. Če razmišljaš o lastnem podjetju (čestitam), potem se to le še potencira. Da bi ustvaril uspešno podjetje, boš moral biti ultra produktiven, zagnan, imeti boš moral ogromno znanja, zato je pametno, da že zdaj nekaj časa na dan nameniš lastni izobrazbi.

»Pa saj hodim na faks, berem te debele knjige in se pridno učim za izpite! A ni to izobrazba???«

Kar se naučiš na faksu, so le nekakšni predpogoji, da se sploh lahko začneš resno učiti. Naj vam dam svoj primer. Študiral sem marketing na Ekonomski fakulteti. Če bi se moja izobrazba končala pri obvezni literaturi in nekaj predavanjih, bi danes imel povprečno marketinško službo v povprečnem podjetju s povprečno plačo in povprečnim življenjem. Če si to želiš, potem lahko tukaj prenehaš brati. Če pa si želiš nekaj več, potem je mogoče smiselno, da se začneš resno izobraževati.

Ne razmišljaj, delaj!

Trenutek razsvetlitve … kaj torej predlagam? Nič posebnega. Predlagam nekaj, kar nekje globoko v sebi že poznaš in veš, da bi moral početi. Dve zadevi:

1. Razmisli, kaj sploh želiš od življenja.

Vse v življenju se začne in konča pri tem, da ti je najprej jasno, kaj hočeš. Pomisli, ali bi Iztoku Čopu in Luki Špiku uspelo zmagati na olimpijskih igrah v Sydneyu, če ne bi imela kristalno jasne slike o tem, kaj hočeta doseči? Torej, postavi si nekaj težkih vprašanj: želiš biti zaposlen? Želiš biti vodja? Želiš biti razvojnik? Želiš biti povprečen na svojem področju ali želiš biti eden od najboljših na svetu? Želiš živeti v zakotnem stanovanju in celo življenje imeti skrbi zaradi denarja? Želiš živeti v hiši ob morju in imeti dva meseca prostega časa na leto? Želiš biti podjetnik? Kakšen podjetnik? Podjetnik, ki vse dela sam in je vprežen v podjetje 24 ur na dan? Ali hočeš zgraditi resno podjetje, kjer ne bo vse odvisno od tega, ali si v podjetju ali ne?

Zdaj pa zapiši, kaj želiš od življenja (stvari, ki si jih zapišeš, imajo izjemno moč)!

A. Kaj?_______________________________ Do kdaj? ___________ (leto, mesec)

B. Kaj?_______________________________ Do kdaj? ___________ (leto, mesec)

C. Kaj?_______________________________ Do kdaj? ___________ (leto, mesec)

2. Začni ukrepati.

Iztok in Luka sta si sicer postavila zelo jasen cilj: zmagati na olimpijskih igrah v Sydneyu. Toda to so bile na začetku le lepe sanje. Da so postale realnost, sta si jih razbila na letne, mesečne in dnevne cilje. Vprašala sta ste: v kakšni formi morava biti leto pred igrami, šest mesecev pred igrami, dan pred igrami, da bova zmagala? Če hočeva biti v takšni formi, koliko morava trenirati vsak dan, kaj morava jesti vsak dan, kako se morava psihološko pripravljati vsak dan? Nato sta naredila še zadnji, ključni korak – vse to sta začela IZVAJATI vsak dan.

Podobno je s tabo. Če si si postavil zelo lep in ambiciozen cilj, ki ga želiš doseči, si ga razbij na majhne delčke (tudi slona se lahko poje … po koščkih). In nato vsak dan naredi nekaj na poti do tega cilja, tudi če je zelo majhno.

Kaj bom naredil kot prvi korak do mojih ciljev?

Cilj A. Prvi korak?_____________________________ Do kdaj? ___________ (datum)

Cilj B. Prvi korak?_____________________________ Do kdaj? ___________ (datum)

Cilj C. Prvi korak?_____________________________ Do kdaj? ___________ (datum)

Naj vam dam nekaj primerov: to je lahko učenje za izpit – če narediš izpit v prvem poizkusu, boš bolj samozavesten, več časa boš imel za druge stvari. To je lahko branje člankov in knjig s tistega področja, kjer želiš biti odličen (npr. to sem počel tudi sam, dobesedno požrl sem vse knjige o praktičnem marketingu, ki sem jih uspel dobiti in tako dobil dodatno izobrazbo, ki mi je pomagala, da sem postal nadpovprečno dober tržnik). Najdi si študentsko delo v podjetju, ki te zanima, ali na področju, ki te zanima. Uredi si sestanek s človekom, ki je že dosegel tisto, o čemer ti sanjaš, in ga vprašaj: »Kaj ste pa vi počeli, da ste prišli do teh rezultatov?« Presenetilo te bo, koliko uspešnih ljudi je pripravljenih deliti te informacije. Težava je le v tem, da jih nihče ne vpraša.

Jih boš ti?

Vsebina: mag. Robert Rolih, marketinški svetovalec in lastnik podjetja Uspeh d.o.o.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR