Osebno finančno načrtovanje je neprekinjen proces, ki se spreminja glede na finančni in življenjski položaj posameznika ali družine. S pomočjo dovolj zgodnjega načrtovanja in upravljanja osebnega premoženja lahko na lažji način dosegamo zastavljene življenjske cilje, ki jih skozi obdobja prilagajamo lastnim potrebam in življenjskemu slogu. Strokovnjaki priporočajo za učinkovito in lažje upravljanje premoženja enkrat letno sestaviti bilanco stanja osebnega premoženja. V primeru izredno dejavnega investiranja pa je smotrno to storiti pogosteje.
Proces načrtovanja in upravljanja osebnega premoženja je sestavljen iz 6 korakov, ki se ves čas prepletajo in nam pomagajo k postopnemu doseganju zastavljenih ciljev:
1. ocena finančnega stanja,
2. opredelitev finančnih ciljev,
3. preučitev dejavnikov, ki jih upoštevamo pri izboru produktov,
4. izbor produktov za dosego kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev,
5. implementacija in spremljanje,
6. kontrola in prilagoditve.
Pri procesu načrtovanja si lahko pomagamo tudi z naložbeno piramido, ki je sestavljena iz treh ravni:
- prva raven vključuje nizko tvegane produkte, s katerimi poskušamo zadostiti kriteriju finančne zaščite in ohranjanja finančnega stanja,
- druga raven vsebuje srednje tvegane inštrumente, s katerimi varčujemo,
- tretja raven vsebuje visoko tveganje produkte s pomočjo katerih investiramo.
Proces načrtovanja in upravljanja osebnega premoženja se začne na dnu piramide, kjer izbiramo inštrumente, s katerimi zaščitimo sebe, družino in premoženje. Šele ko smo zadostili temu kriteriju se pomikamo po piramidi navzgor k varčevanju in investiranju.
Kaj je investiranje?
Kaj je investiranje? - Investiranje je proces, ki nam omogoča optimalno izbiro finančnihproduktov za dosego kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev. Za investiranje vedno namenimo presežna sredstva, ki jih ne potrebujemo na kratek rok.
- Vlagatelj se mora zavedati, da je višja pričakovana donosnost samo pričakovana nagrada za prevzemanje dodatnega naložbenega tveganja. Naložbeno tveganje pomeni, da je lahko dejanska donosnost naložbe v določenem obdobju varčevanja višja ali nižja od pričakovane donosnosti. Lahko je tudi negativna; v tem primeru vlagatelj ne dobi povrnjenega celotnega vložka v sklad.
Investicijski produkti ne dajejo nobenega zagotovila za donose v prihodnosti ali jamstva vračila začetnega vložka (glavnice) v sklad. To pomeni, da celotno naložbeno tveganje prevzema vlagatelj s ciljem, da doseže višjo donosnost naložbe. Vsak vlagatelj bi moral oceniti, kakšno stopnjo tveganja je pripravljen sprejeti, in na tej podlagi tudi izbrati ustrezno naložbo.
Zakaj investirati?
Investicijski produkti omogočajo neposredno (delnice, obveznice) ali posredno varčevanje v vrednostnih papirjih (vzajemni skladi), ki kot naložba prinašajo vrsto prednosti. Delnice in obveznice dolgoročno omogočajo višjo pričakovano donosnost kot zelo varne naložbe, na primer bančne vloge. Obveznice so sicer nekoliko manj donosna naložba od delnic, a še vedno dovolj donosne, da je smiselno del prihrankov razporediti tudi v to naložbeno obliko.
Varčevanje v investicijski produktih naj bo predvsem dolgoročno. S podaljševanjem dobe varčevanja se znižuje tveganje, da vlagatelj ustvari negativno donosnost, povečuje pa se verjetnost pozitivnih donosov. Priporočljivo je, da vlagatelji osnovne prihranke, namenjene nepričakovanim izdatkom ali izpadu rednih dohodkov ter doseganju kratkoročnih finančnih ciljev, razporedijo v zelo varne bančne vloge ali sklad denarnega trga.
Varčevanje v investicijskih produktih je primerno za posameznike, ki želijo dolgoročno varčevati in plemenititi svoja sredstva za dodatek k pokojnini, nakup stanovanja, za šolanje otrok. Investicijski produkti se uporabljajo kot nadgradnja ali dopolnilo za doseganje srednje- in dolgoročnih finančnih ciljev, v katerih vlagatelji varčujejo po možnosti vsaj pet let in več.
Najboljše rezultate pri varčevanju v investicijskih produktih so dosegali tisti vlagatelji, ki so prevzemali zanje najustreznejšo raven naložbenega tveganja, varčevali dolgoročno in so pri naložbeni usmeritvi vztrajali ne glede na kratkoročna dogajanja na kapitalskih trgih.
Katere oblike naložb in varčevanj poznamo?
Glavne pasti, slabosti?
Pri vlaganju prihrankov v sklade veljajo nekatere zakonitosti, ki vam pomagajo, da ste ne glede na dogajanja na kapitalskih trgih mirnejši, hkrati pa izboljšajo možnosti za ustvarjanje pozitivnih donosov. Med izkušnjami priznanih strokovnjakov smo izbrali deset zlatih pravil, ki so temelj upravljanja premoženja preudarnega vlagatelja.
1. Vprašajte se, kakšne so vaše tekoče denarne potrebe in kakšni so vaši cilji oziroma prihodnje potrebe.
2. Varčevanje v finančnih produktih ni špekuliranje na kratek rok, ampak dolgoročno načrtno plemenitenje premoženja.
3. Pretekli donosi niso jamstvo za prihodnost, saj zajamčenih donosov na delniškem trgu preprosto ni.
4. Nikoli ne izbirajte finančnega produkta na podlagi oglaševanja, ki temelji na kratkoročnem visokem donosu.
5. Višji donosi pomenijo višje tveganje in ne darilo, zato se pri izboru seznanite s stopnjo tveganosti produkta.
6. Poskrbite za ustrezno razpršitev ter ne pozabite na manj tvegane produkte.
7. Ne pričakujte pozitivnih donosov vsako leto.
8. Donosnosti finančnih produktov nihajo in pogosto obdobju visokih donosov sledijo obdobja skromnejših, včasih tudi negativnih donosov.
9. Vlagajte v več finančnih produktov in izberite take, ki se dopolnjujejo.
10. Izogibajte se finančnim upravljavcem, ki vam zaračunavajo nadpovprečne stroške in imajo zgodovino podpovprečnih donosov.
Nasveti za mlade
- Osnova je finančna izobrazba – najprej se seznanite s finančnimi produkti (spletni portali).
- Začnite varčevati čim prej, po možnosti z rednimi mesečnimi vplačili.
- Določite finančne cilje, pripravite načrt za doseganje ter se lotite izvedbe in nadzora.
- Ne bodite obremenjeni z donosnostjo, bolj pomembna je varčevalna samodisciplina.
