KAJ SO PROBIOTIKI IN KAJ PREBIOTIKI?
To so kulture živih mikroorganizmov, ki koristno učinkujejo na človeka tako, da izboljšajo lastnosti mikroflore njegovih prebavil. Človeška črevesna mikroflora je sestavljena iz več tisočih bakterij, ki predstavljajo med 1 in 2 kg naše teže. Porušeno ravnovesje mikroorganizmov občutimo ob zaužitju pokvarjene hrane, ob uporabi antibiotikov, čutimo pa ga kot prebavne motnje. Pozitivni učinki probiotikov so odvisni od tipa probiotika, znanstveniki pa raziskujejo njihov vpliv:
– krepitev in ohranjanje našega imunskega sistema,
– zmanjšanje neželenih učinkov ob uživanju antibiotikov,
– preventiva pred razvojem alergijskih reakcij,
– pomoč pri slabi prebavi in napihnjenosti,
– izboljšana absorpcija vitaminov in mineralov,
– izboljšana presnova beljakovin in maščob,
– zmanjšanje tveganja za razvoj vnetnih črevesnih bolezni.
Pri izbiri probiotika je treba vedeti, katere mikroorganizme in v kakšni količini jih potrebujete. Preverite, da gre za seve, ki se lahko primejo in razmnožujejo v vašem črevesju, kot so npr. Lactobacillus acidophilus, Bifidobacteria bacterium, Lactobacillus salivarius in Enterococci. Veliko bacilov so npr. le popotniki skozi črevesje in ne prispevajo k trajni obnovi (Lactobacillus bulgaricus, Lactobacillus casei in Streptococcus thermophilus). Posebej so priporočljivi ob jemanju antibiotikov, vendar naj bo med njima vsaj dve uri zamika, preventivno pa so učinkoviti pri prebavnih motnjah zaradi antibiotikov.
| Tudi probiotiki, tako kot vse ostale celice v telesu, potrebujejo hrano – tako imenovane prebiotike. To so živila, ki spodbujajo njihovo rast in ugodno delujejo na prebavo, človeško telo pa jih ne prebavi. V živilski industriji se jih pogosto dodaja, na splošno pa zmanjšujejo tveganje za razvoj raka na debelem črevesju, uravnavajo nivo sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi. |
Osnovne vrste živil, ki vsebujejo probiotike so jogurt, kislo mleko, kefir, skuta, maslo, siti, kislo zelje in surova repa, druga fermentirana hrana. Prebiotike pa najdete v jabolku, banani, čebuli, česnu, artičokah, fižoli, korenini cikorije, rižu.
OZNAKE NA IZDELKIH
Probiotiki spadajo med funkcionalna živila, za oznako takšnega jogurta pa veljajo določena pravila. Vsaka živa kultura, ki je v jogurtu, mora v času proizvodnje vsebovati najmanj 108 mikroorganizmov/g, njihovo število pa se po 14 dneh po embaliranju začne zmanjševati, zato ne kupujte takšnih izdelkov na zalogo ali pa ravno pred iztekom roka uporabe. Probiotične lastnosti nimajo vse mlečnokislinske bakterije, temveč le določeni sevi. Na izdelku mora pisati opomba, da so prisotne žive bakterije, ki morajo biti znanstveno poimenovane. Če so na izdelku napisane zdravstvene trditve, morajo biti te dokazane s kliničnimi raziskavami. Seveda pa ne gre brez opozorila, kakšne so posledice prekomernega uživanja.
Viri: www.webmd.com, www.lekarnaljubljana.si, www.zazdravje.net, www.nijz.si, www.mz.gov.si.
