Fakulteta za arhitekturo velja za eno boljših srednjevropskih arhitekturnih šol. Njen nivo potrjujejo številni uspešni študenti in diplomanti, ki dosegajo zavidljive rezultate, tako doma kot v tujini, prav tako kvaliteten pedagoški kader, ki učinkovito pokriva večino sodobnih vidikov arhitekturnega ustvarjanja. Fakulteto obiskuje okoli 1000 študentov.

Vir: spletna stran fakultete


Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.

Tia Šanović, program: Urbanizem 
»Študij pri nas poteka s predavanji in različnimi vrstami vaj, na primer izdelovanje praktičnih nalog s teoretičnim znanjem. Predmeti, ki so bolj teoretično usmerjeni, običajno zahtevajo seminarske naloge s predstavitvijo. Z opravljenim izpitom pa pridobimo končno oceno. Praktični predmeti imajo serijo vaj, kjer izdelujemo makete in plakate, predmet pa zaključimo z izpitno vajo. Najpomembnejši predmet je Urbanistično projektiranje, ki se izvaja skozi vse leto, narediti pa je treba enega ali dva projekta v celoti. Literaturo predlagajo profesorji in delijo svoja gradiva, delamo pa si tudi svoje zapiske na predavanjih. S podiplomskim študijem želim pridobiti možnost opravljanja strokovnega izpita ter pridobiti kompetence, ki mi bodo v pomoč pri iskanju zaposlitve po zaključenem študiju.«

Nika Lužar, program: Urbanizem
»Za ta študij sem se odločila, ker je to nova smer študija, perspektiven poklic, v Sloveniji nujno potreben in ker je neko logično nadaljevanje predhodnega študija (dodiplomski program Urbanizem). Študij poteka podobno kot na prvi stopnji, način dela ostaja enak. Nekateri predmeti so zastavljeni tako, da jih lahko opraviš z vajami, pri vajah pa si z literaturo pomagaš sam po svoji presoji. Določeni izpiti zahtevajo tudi nekaj učenja iz knjig in zapiskov. Najboljši pregled skozi literaturo dobiš na predavanjih. Najkoristnejši predmeti se mi zdijo Teorija in kritika urbanizma, Zemljiška politika in vrednotenje nepremičnin in Urbanistično projektiranje. Odnos med profesorji in študenti je dober. Večina profesorjev je prijaznih, vedno so pripravljeni pomagati in so lahko dostopni. Na faksu je prijetna atmosfera.«

Nejc KuglerNejc Kugler, program: Urbanizem
»Po štirih letih življenja in dela v Londonu sem se navdušil za urbano okolje okrog mene. Zanimali so me projekti, kot npr. gradnja olimpijske vasi ali nove podzemne linije Crossrail. Sčasoma sem ugotovil, da je analiziranje mest in ustvarjanje urbanih prostorov nekaj, kar bi lahko počel profesionalno. Zaradi veliko bolj prijaznega šolskega sistema v Sloveniji, sem se iz Velike Britanije preselil nazaj v domovino in začel s študijem urbanizma. Študij vsebuje predmete dveh tipov – predavanja, ki predstavljajo teoretični del in projektno delo, ki predstavlja praktični del. Najbolj koristen predmet je Urbanistično projektiranje, ki je glavni predmet vsako leto študija. Vsako leto nas projektiranja uči drug mentor. Razdelimo se v skupine in delamo na realnih lokacijah, ustvarjamo nove soseske in umeščamo poselitev v prostor. Delo vključuje analizo lokacije, idejno zasnovo in detajlen projektni izris situacije s spremljevalnimi materiali. Menim, da profesorji večinoma spodbujajo samostojno razmišljanje ter od njih študent dobi različne predloge in odzive, na vsakem posamezniku pa je, da se odloči, kaj bo uporabil v projektu. Profesorji spoštujejo individualnost, marsikaj se da dogovoriti, sproščen odnos in odprtost delovnih prostorov fakultete tudi popoldne in zvečer, pa je zagotovo prednost.«

Urban Jeriha, program: Arhitektura
»Za doktorski študij sem se odločil zaradi možnosti, da nekaj let raziskujem področje, razvijem dolgoročne kompetence in iz njih razvijem podjetje. Predavanja so v manjšini, a vendarle so, večina pa je seminarjev. Študiram pretežno iz znanstvenih člankov, ki jih najdem na internetu. Teh je res nepregledna množica, tako da je sprva težko ločiti zrnje od plev. Kombiniram jih z intervjuji z domačimi, tujimi strokovnjaki ter z udeležbo na konferencah. Daleč najbolj koristen je bil predmet Uvod v znanstvenoraziskovalno delo, saj je tlakoval pristop do vseh znanstvenih izzivov. Vloga profesorjev je podobna vlogi starejših kolegov, imamo partnerski odnos, saj profesorji vedo, da se na določeno temo pripravljamo več časa. Mnogi kljub temu stresno doživljajo doktorski študij, ne glede na fakulteto ali državo študija. Temu lahko botrujejo zapleteni odnosi na fakultetah, negotova prihodnost po zaključku, vprašljiv prispevek znanosti ali aplikativnosti raziskave in podobno.«

Jernej Markelj, program: Arhitektura
Jernej Markelj»Za podiplomski študij sem se odločil zaradi želje po nadgradnji znanj, ki mi bodo koristila pri mojem delu v prihodnosti ter objavljenega razpisa za mesto mladega raziskovalca na fakulteti. Doktorski študij temelji na sodelovanju z izbranim mentorjem. Ta te usmerja pri delu, je v pomoč pri pripravi znanstvenih člankov in pripravi dispozicije oz. disertacije, ki jo tekom študija večkrat predstavljaš pred doktorsko komisijo. Študij v prvih dveh letnikih poteka predvsem v obliki priprave seminarskih nalog in konzultacijami s profesorji za izbrane predmete. Le redki predmeti vsebujejo tudi nekaj predavanj. Študiram iz knjig, določenih strokovnih revij, znanstvenih člankov, ki jih pridobim na internetu ter tudi spletnih portalov z izbranimi informacijami. Veliko znanja se pridobi tudi z udeležbo na znanstvenih konferencah in drugih simpozijih, kjer se predstavi veliko aktualnega znanja in novih raziskav. Tam se lahko vzpostavi tudi številne nove kontakte in izmenja ideje. V zadnjem času se aktivno vključujem tudi v Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, saj glede povezovanja slovenskih doktorskih študentov med seboj in z raziskovalnimi ustanovami ter podjetji igra v zadnjem času vse bolj pomembno vlogo.«

Andreja Benko, program: Arhitektura
»Ker me poleg same prakse v arhitekturi zanimajo tudi teorija, zgodovina in pa raziskovalno delo, sem se odločila za podiplomski študij. Naš študij poteka različno od predmeta do predmeta. Ker je podiplomskih študentov manj, je mogoč boljši odnos med profesorji in študenti. Ker je urnik raznolik, se lahko odločamo med različnimi predmeti, seveda v sklopu, ki bo največ prispeval k razvoju same končne naloge. Do učne literature se pristopa preko spletnih strani, knjig, literature, nekaj ti je priporočijo tudi profesorji, pri katerih se opravlja izpit. Zapiskov je pri tem bolj malo, kar si sam narediš ob predavanju ali pri profesorju na korekturah. Odnos med profesorji in študenti je odprt in dober, prav tako tudi dostopnost profesorjev. Lepo je, če se za obisk najaviš ali pa se oglasiš v okviru uradnih ur. Zdi se mi, da je študij prilagojen prijazno študentom in obveznostim podiplomskih študentov, od katerih so nekateri tudi že zaposleni.«

Rok Žgalin Kobe, program: Arhitektura
»Po diplomi sem se zaradi želje po poglobitvi teoretičnega znanja spogledoval s podiplomskim študijem, odločitev pa je postala enostavna s potegovanjem za mesto mladega raziskovalca. Študij poteka izredno samostojno, klasičen predmet s predavanji in vajami je bil zgolj eden. Ostali predmeti so vsi izbirni in večinoma potekajo individualno z mentorji. Predmeti sami po sebi niso težki, zahtevajo pa določeno mero discipline in samoiniciativnosti. Večino gradiva predstavljajo knjige, ki pa jih je v glavnem treba naročati v tujih spletnih knjigarnah. Koristno je raziskovanje na terenu, neprecenljive pa so povratne informacije mentorjev. Odnos s profesorji je zelo korekten oz. že kolegialen. Prav tako je treba pohvaliti ostalo osebje na fakulteti. Izredno pozitivna je možnost udeležbe na konferencah in simpozijih v tujini, s čimer se širijo obzorja.«

Anja Jutraž, program: Arhitektura
anja jutraz»Po končanem študiju na Fakulteti za arhitekturo sem želela svoje znanje še dodatno poglobiti, poleg neposrednega stika z arhitekturo (projektiranje) sem želela nekaj časa posvetiti tudi raziskavam s področja arhitekture in urbanizma, svoje teoretično znanje sem želela nadgraditi, priti do novih spoznanj, ki bi jih lahko tudi preizkusila v praksi. Doktorski študijski program Arhitektura postavlja v ospredje posameznikovo raziskovanje in samostojno delo. Predmeti so večinoma izbirni, študentje si jih izbiramo glede na tematiko svoje doktorske disertacije. Predavatelji so ti vedno pripravljeni prisluhniti in pomagati, večino predmetov se opravi preko seminarskih nalog ob neposrednem sodelovanju s profesorji. Glavni namen študija je, da poglobiš svoje znanje na različnih področjih, priporočena je interdisciplinarnost (sodelovanje z drugimi fakultetami). Glavni del študija predstavlja prebiranje različne literature (knjig, člankov), ki je dostopna v različnih knjižnicah v Ljubljani. Poleg tega so uporabne različne podatkovne baze na internetu (za prebiranje člankov iz različnih konferenc, itd.), ki ponujajo predvsem aktualne ugotovitve glede obravnavane tematike. Marsikdaj je treba literaturo tudi kupiti v tujini, ker v Sloveniji še ni dostopna. Zelo uporaben predmet Doktorskega študija Arhitektura se mi zdi edini obvezni predmet »Uvod v znanstvenoraziskovalno delo«, kjer se seznaniš z osnovnimi pristopi k znanstvenemu raziskovanju. Menim, da je ob pravilni izbiri predmetov lahko vsak predmet zelo koristen, saj lahko izveš točno tiste stvari, ki jih potrebuješ vedeti za svoje nadaljnje raziskovalno delo. Atmosfera na naši fakulteti je vedno zelo prijetna, polna pozitivizma in energije. Tudi odnos med profesorji in študenti je enkraten, profesorji so ti vedno pripravljeni prisluhniti, pomagati pri problemih, na katere naletiš tekom raziskovanja, vedno so pripravljeni na sodelovanje, prilagajajo se posamezniku.«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR