Dominik F. Rollé v monografiji Električni smog izpostavi, da zloženka elektrosmog (smog – megla) implicitno pove, da vse električne naprave oddajajo našim čutilom nedostopno nevidno meglo. Ta proizvedena količina elektrosmoga se razlikuje od naprave do naprave. Rollé izpostavi, da je na primer elektrosmog žepne svetilke zanemarljiv, kar pa se tiče brezžičnega telefona, tega na žalost ne moremo trditi. Danes največji del visokofrekvenčnega (ionizirnega) elektromagnetnega sevanja oddajajo predvsem mobilni telefoni in računalniki, brez katerih si svojega vsakdana skorajda ne moremo več zamisliti.

KAKŠNI SO VPLIVI ELEKTROSMOGA NA NAŠ ORGANIZEM?

Tehnično proizvedeno visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje oz. ionizirno sevanje vpliva na spreminjanje naravnega električnega pretoka v organizmu, tj.:
– na spremembe možganske aktivnosti (EEG),
– na upadanje viskoznosti krvi,
– na spremembo hormonskega ravnovesja,
– na povečanje motenega razmnoževanja celic ipd.

Ker je naš organizem prepleten z neskončnim številom električnih tokokrogov, lahko sevanja vplivajo na celoten organizem, ki se ob dolgoročni izpostavljenosti sevanju lahko razvijejo v kronična obolenja, kot so:
– poškodbe imunskega, živčnega ali endokrinega sistema,
– rakasta obolenja,
– kronična impotenca,
– neplodnost,
– multiplaskleroza,
– parkinsonova bolezen,
– alzheimerjeva bolezen idr. (povzeto po: Rollé 2010)

KAKO SE TOREJ ZAŠČITITI PRED VPLIVI ELEKTROSMOGA?

Doc. dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja (INIS) odgovarja, da »zaradi vrzeli v znanju dokončnih odgovorov glede (ne)varnosti sistema mobilne telefonije in drugih elektronskih naprav še ni mogoče dati« in priporoča nekatere preventivne ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti sevanju:
– uporaba prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom,
– omejitev pogovorov na najnujnejše,
– držanje telefona med vzpostavljanjem povezave čim dlje od glave in telesa,
– izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR),
– časovna omejitev izpostavljenosti sevanju; ker so nočne izpostavljenosti dolgotrajnejše, je iz preventivnih razlogov smiselno poskrbeti predvsem za zadostno razdaljo od virov polj,
– elektronskih naprav ne puščajmo v stanju “standby” in jih raje izključimo (to velja predvsem za televizorje in stereo naprave).

Ali mikrovalovna pečica vpliva na kakovost v njej pripravljene hrane?
Zanimalo nas je tudi, če mikrovalovi vplivajo na strukturo snovi v hrani, ki jo grejemo. Doc. dr. Peter Gajšek odgovarja, da ne: »Prevladujoče znanstveno mnenje je, da mikrovalovi ne vplivajo na strukturo snovi, ki jo segrevajo. Spadajo namreč med neionizirna (nizkofrekvenčna) sevanja, ki imajo premalo energije za ionizacijo snovi ter s tem spremembo kemične strukture snovi.«

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa opozarja, da moramo pri kuhanju v mikrovalovni pečici vseeno biti previdni, saj mikrovalovi ne prodirajo enakomerno v večje kose hrane in včasih hrane ne segrejejo dovolj, da bi z gretjem uničili za zdravje nevarne mikroorganizme. WHO predlaga, da hrano v mikrovalovki pustimo počivati še nekaj minut po kuhanju, da se toplota prerazporedi po vsej hrani, in da pri pripravi hrane dosledno upoštevamo navodila distributerjev.

Viri: Rollé, F. Dominik, 2010. Električni smog. Kako prepoznati izvire motenj in zmanjšati zdravstvena tveganja. Ljubljana: ZEG; www.inis.si, www.altera.si, www.geobiologija.net, www.who.int.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR