Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje kot stanje dobrega počutja, ne zgolj kot odsotnost psihičnih stisk in duševnih motenj. V tem stanju se vsak posameznik zaveda svojih zmožnosti, vzdržuje dobre medosebne odnose ter se lahko sooča z vsakdanjim stresom in opravili, ki jih lahko opravlja produktivno in s svojim vedenjem prispeva k skupnosti.

VPLIV NA ŠTUDIJ

Stresna obdobja v študijskem obdobju doživi večina študentov, a jih nekateri prebrodijo lažje, drugi težje. Vsak se kdaj sooča s kakšno psihično stisko, če se pa te kopičijo ali stopnjujejo, potem težave na področju duševnega zdravja vplivajo na individualni akademski uspeh (izpuščanje obveznosti in izpitov, nezmožnost učenja, težave s koncentracijo, slabe ocene, nezbranost med predavanji, opustitev predmetov ali študija) in na uspeh pri načrtovanju karierne poti (negotovost in neodločnost pri izbiri poklica, strah pred iskanjem zaposlitve, strah pred delovnimi nalogami ali zaposlitvijo, nezmožnost načrtovanja ali aktivnega dela na načrtovanju kariere). Težave vplivajo tudi na medosebne odnose in odnos do sebe.

OHRANITE DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE

  • Naravnajte miselnost tako, da se boste s problemi soočali in se jim ne izogibali, saj boste tako lahko imeli možnost prebroditi dvome, vprašanja, zaskrbljenost, tesnobo in negotovost. Pogovor o vaših občutkih in čustvih je odličen prvi korak, kako ohraniti dobro duševno zdravje.
  • Bodite odprti do novih poznanstev in pripravljeni narediti prvi korak. Najbolj učinkovito je to narediti tako, da se udeležujete različnih dogodkov, soočate s čim več socialnimi situacijami in vadite svoj pristop do novih oseb. Hkrati poskrbite za ohranjanje obstoječih odnosov.
  • Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje ter dovolj rekreacije. Redna telesna aktivnost lahko prispeva k povečani samozavesti, ohranjanju koncentracije in boljšem spancu. Hkrati se izogibajte prekomernemu uživanju alkohola in drugih substanc.
  • Ohranite stike: Ne le s prijatelji, ampak tudi z drugimi pomembnimi osebami, ob katerih se dobro počutite.
  • Prosite za pomoč: Če se vam zdi, da niste kos vsemu, prosite za pomoč. V kolikor ne želite prositi staršev in prijateljev, se obrnite na osebnega zdravnika ali na eno izmed spodaj navedenih organizacij.

KDAJ POISKATI POMOČ?

Zadosten razlog, da si posameznik poišče pomoč je že, če v sebi prepozna čustveno stisko ali doživlja, da ne more učinkovito delovati na enem ali več področjih življenja (opravljati študijskih obveznosti, vzdrževati dobrih odnosov s prijatelji, partnerjem ali družino, vzpostaviti partnerski odnos…). Pomembno je, da si pomoč poiščete takoj oziroma čim prej, saj slabo počutje še ni tako izrazito in se da lažje pomagati, kot ko so težave nakopičene oziroma se je iz stisk že razvila duševna motnja.

Pomoč lahko poiščete pri osebnem zdravniku (vas napoti k specialistu na svetovanje ali psihoterapijo oziroma po potrebi po zdravila), pri psihiatru (brez napotnice) ali pri kliničnem psihologu (z napotnico).

OPAZUJTE VEDENJE VAŠEGA SOŠOLCA

Sošolci in prijatelji so običajno tisti, ki prvi zaznajo spremembe v vedenju posameznika.

V primeru, da opazite čustvene in vedenjske spremembe, kot so pozabljivost, utrujenost, občutek izčrpanosti, nezmožnost opravljanja vsakodnevnih nalog, razdražljivost, izgubo zanimanja ali interesa (za opravljanje študijskih obveznosti ali druženje), neodločnost, potrtost, tesnobo, pritoževanje nad pomanjkanjem podpore, izgubo zaupanja, nenadno izgubo/pridobivanje telesne teže, neurejen videz, povečano poseganje po alkoholu ali poseganje po drugih psihoaktivnih snoveh (drogah) – lahko izrazite skrb. Lahko se poskusite s prijateljem pogovoriti o tem, kaj se dogaja, ga spodbuditi, da si poišče pomoč.

V kolikor so te spremembe zelo izrazite in prijatelj ne želi poiskati pomoči, ter v primeru, ko ugotavljate, da bi prijatelj znal ogrožati svoje zdravje ali življenje (samomorilne misli ali načrti), lahko o tem obvestite tudi njegove starše ali zaposlene v izobraževalnih ustanovah. Prva pomoč je vedno lahko obisk osebnega zdravnika ali v nujnih primerih urgentnih služb.

Nasveti za pogovor o duševnem zdravju s prijateljem: Če pri prijatelju opazite, da je morda v čustveni oziroma psihični stiski, se lahko poskusite pogovoriti z njim. Dobro je začeti pogovor nekje na samem, brez motečih dejavnikov. Lahko izrazite skrb, da ste opazili, da se z njim nekaj dogaja, povprašajte ga, ali bi se želel o tem z vami pogovoriti. Poslušajte ga, dovolite mu, da z vami deli toliko, kot želi. Ne postavljajte diagnoz in ne ugibajte, kako se počuti. Ponudite mu svojo pomoč, tudi pomoč pri iskanju profesionalne pomoči, v kolikor bi želel (vendar se izogibajte vsiljevanju rešitev ali hitrih nasvetov za boljše počutje, še posebej pa napačnih nasvetov, kot npr. da mora misliti pozitivno in bo vse v redu). Pomembno je, da se zavedate, da lahko prijatelju ponudite pogovor, poslušanje in pomoč, vendar je na njem, da to sprejme.

IZVEN ZDRAVSTVA LAHKO POMOČ POIŠČETE

  • ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje
  • VEZI – Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
  • Društvo DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami
  • Društvo OZARA SLOVENIJA – Nacionalno združenje za kakovost življenja
  • Spletna svetovalnica tosemjaz.net
  • Spletna postaja Živ? Živ!
  • SOS Telefon: 116 123 (Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)), 01 520 99 00 (Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)),
  • Psihološke svetovalnice Posvet ([email protected] ali 031 704 707, v: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper)
  • Obrnete se lahko tudi na Center za socialno delo, ki vas glede na težave in spoznavni pogovor napoti k pristojnemu socialnemu delavcu.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR