Tako je z nelegalnimi drogami, ki so stigmatizirane, vendar pa znotraj farmacevtske industrije najdemo tudi takšne, ki jih v manjših in razredčenih količinah prodajajo kot zdravilo. Tukaj odigra velik delež samo promoviranje farmacevtske industrije. Ko je droga legalizirana in se prodaja pod kategorijo zdravil, jo je mogoče kupiti na trgu. Ne samo to. Postane tudi vsakdanja spremljevalka lajšanja različnih simptomov. Farmacevtska industrija pomaga državi ohranjati zdrave državljane, ki jim s tabletami omogoči zdravljenje in odpravljanje psihičnih motenj. Država namreč za svoj obstoj potrebuje učinkovite ljudi, ki bodo delali poln delovni čas in se v prostem času rekreirali, da bodo naslednji dan pripravljeni na nove delovne podvige.
Mnoga poživila rastlinskega izvora so poznana že tisočletja. Mehanizmi številnih poživil danes še niso popolnoma poznani, bolj pa smo poučeni o njihovih učinkih na naše telo, kdaj se jih uporablja ter tudi zlorablja za določene razmere in priložnosti. Najpogosteje želimo z njimi doseči budnost, občutek evforije, vztrajnosti in predvsem produktivnosti. V Ameriki se trenutno uveljavlja nov trend – študenti in dijaki so začeli posegati po novih zdravilih, imenovanih kognitivni spodbujevalniki, da bi dosegali boljše dosežke na fakultetah.
Ta zdravila so za zdaj dosegljiva samo na študentskem črnem trgu in se ponujajo kot stimulansi za izboljšanje umskih sposobnosti, s katerimi bi dosegli boljši učni uspeh. Možgani so sestavljeni iz nevronov, ki morajo biti med seboj usklajeni. Komunikacijo med temi živčnimi celicami omogočajo sinapse, v katere se iz celice, ki oddaja signal, sprostijo nevrotransmiterji k celici, ki ji je signal namenjen. Poživila delujejo tako, da v določenih delih možganov vplivajo na delovanje sinaps. Nekatera poživila so po kemijski sestavi podobna nevrotransmiterjem in zato enako učinkujejo na sinapse. Večina poživil v možganih vpliva na delovanje dopamina, serotonina ali noradrenalina. Če jih uporabljamo v zmernih odmerkih, lahko doživimo občutke povečanja energije, vitalnosti in zbranosti. Uporaba takšnih snovi je lahko povezana z metodami zdravljenj nekaterih bolezni, lahko pa pride tudi do zlorab, o katerih govorimo, ko se uživanje poživil uporablja za doseganje drugačnega psihičnega stanja.
Prav zanimivo je, da so se nevroznanstveniki, psihiatri in etiki zavzeli za uporabo teh kognitivnih spodbujevalnikov, ki bi po njihovem mnenju morali postati dostopni za širšo uporabo. Tako bi se vzpostavil nov način učenja, pri katerem bi, preden bi odprl knjigo, vzel tableto, ki bi omogočila tvojim možganskim registrom hitrejše in učinkovitejše pomnjenje. S tem bi si država zagotovila večji tehnološki napredek, ustavil pa bi se tudi beg možganov, saj bi bila sposobna sama proizvesti dovolj genijev in jih ne bi bilo treba uvažati. Pravzaprav vse skupaj kar preveč spominja na Huxleyjev roman Krasni novi svet, ki se odvija v Fordovem letu 632, v katerem vlada načelo: Skupnost, istost, stalnost. Med Huxleyjevimi učenci obstaja hierarhija glede na znanje. Otroci alfa so oblečeni v sivo in delajo veliko več od drugih, saj spadajo med najbolj bistre. Sledijo jim beta, gama, delta in na koncu še epsiloni, ki veljajo za tako neumne, da ne znajo niti brati. Znanje otrokom v glave vcepljajo z besedami brez utemeljitve, s hipnopedijo. Ta proces traja tako dolgo, dokler se sugestije ne vgradijo v otrokov um.
