Čas iskanja zaposlitve je hkrati tudi čas samospraševanja, notranjih dilem in stisk, pravi Damijana Voglar, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka s Centra Jaspis.
Kaj po končani izobrazbi?
Prva pot po končanem šolanju je običajno Zavod za zaposlovanje, kjer se trudite s pisanjem prošenj in iskanjem delodajalcev. Pogosto pa vas hitro zadane realnost – ni odgovorov ali pa so v veliki meri negativni. To lahko mlademu človeku »vzame voljo, sploh, ker so običajno s službo povezani tudi drugi načrti; in najhujše, kar se mlademu človeku lahko zgodi, je, da ga preplavi malodušje. To je tisto, kar hromi aktivnosti,« pravi Voglarjeva. Na tej točki se je treba vprašati: »Kaj sem, kdo sem, kaj vse znam ter ali iščem delo na pravi način?« »Ko zaključimo šolanje, smo lahko samozavestni glede okvirnega znanja, na vsakem koraku pa čutimo, kako nam manjka specifičnih znanj in smo zaradi tega zelo nesamozavestni, prestrašeni, pojavijo se strahovi, lahko hud strah pred prihodnostjo, negotovostjo, kako zamujamo življenje in pojavi se občutek nemoči. V zadnjih obdobjih je tudi med mladimi vse več anksioznosti, strahu, tesnobnih stanj, psihičnih in telesnih simptomov, vezanih na negotovost,« dodaja Voglarjeva. Hitro se izgubi upanje in težko je iti naprej. Takrat je treba biti usmerjen na to, kaj zmorete, in ne na to, kar vam ni dano. Naredite si seznam svojih kvalitet, dosedanjih dosežkov, znanj, izkušenj, nabor možnosti. Ozavestite vaše sposobnosti. Ne govorite več o tem kot o problemu, ampak kot o izzivu. »Problem jemlje moč, izziv jo daje. Življenje je polno izzivov, dobiti službo je le eden izmed njih. Predvsem, NE česa ne morem, ampak KAJ VSE JE MOGOČE. Torej, pogledati z drugega zornega kota in iskati izzive,« zaključuje Voglarjeva.
Imam idejo početi nekaj svojega!
Takšen izziv je lahko kreiranje svoje lastne zaposlitve. Ko se vam torej zdi, da iskanje dela na Zavodu za zaposlovanje ni to, kar si želite, in bi radi delali nekaj svojega, se lahko odločite za ustanovitev svojega podjetja. Kljub trenutno težki situaciji, v kateri se nahajamo, se je treba zavedati, da svojo usodo kreirate sami, pravi Gregor Vovko, psiholog iz podjetja Competo. »Pri oblikovanju svoje karierne poti je zelo pomembno, da si izoblikujemo podobo in odgovorimo na vprašanje: ‘Kje se vidim, na primer, čez 5 let?’ Ko imamo osnutke vizije, kaj želimo postati, nam bo veliko lažje pri iskanju nove zaposlitve.« Od splošnih ciljev – npr. poiskal bom informacije ali delo – moramo preiti do konkretnih, kratkoročnih ciljev: jutri bom obiskal svetovalca in vprašal … »Ta način nam tudi omogoča lažji pregled nad tem, kako iščemo karierni izziv, hkrati pa lažje spreminjamo metode, ki vodijo do tega.« V iskanju svoje poti vam svetuje tudi inovativnost in drznost.
Pri odhodu na svojo pot Voglarjeva izpostavlja samozavest, samozaupanje. Svojim idejam namreč mladi pogosto ne zaupate. Mlad človek pogosto nima izkušenj, a ima voljo, entuziazem in željo po pridobivanju znanj. Ko težko zaupate v svojo idejo, Voglarjeva predlaga, da če je le mogoče, združite sile z drugimi. Morda najdete nekoga, ki deli vašo idejo, skupaj se lahko vzpodbujata, gradita zaupanje v idejo in drug drugega. Posvetujte se z ljudmi, ki jim zaupate. Za postopke in informacije se oprite na Zavod za zaposlovanje. Poleg tega pa Vovko še predlaga, da dobro preučite že uspešne prakse in ideje, ki so jih osnovali mladi podjetniki. Obrnite se tudi na združenja, organizacije, inštitute (npr. Mladi podjetnik, Poslovni angeli Slovenije, inkubatorji itd.), ki mladim podjetnikom ponujajo konkretne informacije, nudijo mentorstva in odgovarjajo na vprašanja, kako preiti od ideje k uresničitvi.
Vaše razmišljanje v tem procesu pa naj bo usmerjeno v vaše sposobnosti in dosežke. Osredotočite se nanje in si ojačajte samozavest. O tej tematiki je na voljo kar nekaj literature. Preberite kakšen dober priročnik in najdite metode, ki vas bodo okrepile. Obstaja precej vaj za notranjo odločnost, za sproščenost, manjšo anksioznost ipd. »Notranja sproščenost, mirnost omogoča tudi večjo stopnjo samozaupanja, naše telesne funkcije potekajo umirjeno, nismo nemirni, zaskrbljeni. Čustvo strahu, zaskrbljenost ovira delovanje možganov v smislu dobre osredotočenosti na izziv, o katerem razmišljamo. Pomembno je jačati pogum in samozavest, ob tem, da vedno, pri vsakem izzivu upoštevamo vse možnosti, pravi Voglarjeva.
| Kako pa to doseči? – S pozitivnimi informacijami: npr. ‘verjamem in vem, da me čaka delo, ki si ga želim, da mi bo uspelo, uspeva mi …’ – Govorite si: ‘Zmorem, znam, pridobivam novo znanje … Zame ni nič nemogoče!’ – Zastavite si ustrezne ‘kontrolne točke’. – Za mentalno učinkovitost je potrebna tudi določena fizična kondicija. Poskrbite torej za dovolj gibanja, za aktivnost. – Ustvarite si ustrezno podporno socialno mrežo, prijatelje, potencialne sodelavce, s katerimi preverjate svoje ideje. – Ne glede na zunanje pogoje, torej na stanje v državi na tem področju, si vi sami lahko ustvarite lastne možnosti in priložnosti. Ni vam treba čakati drugih, vzemite pa priložnosti svetovanja, pridobivanja informacij, novega znanja. – Zavedajte se, da v procesu iskanja svoje poti niste sami. So ljudje, organizacije, društva ipd., ki so postavljeni zato, da vam na tej poti pomagajo in vam svetujejo. – Z veseljem sprejmite informacije in pomoč, ki jo lahko dobite od drugih. |
Kako se psihološko pripraviti h koraku do realizacije, je težko enovito zaključiti. V mnoštvu metod ni napisanega ‘zlatega pravila’, pravi Vovko. Pravi, da je vse v miselnem preskoku, ki vodi do akcije. Torej, če ste žejni, si boste natočili kozarec vode in ga spili; če ste bolni, se boste odpravili k zdravniku. Enako velja za vsa naša dejanja. Če je potreba ali vzgib dovolj močan, boste to naredili. Pomembno je, da se zavedate, da ste za svoja dejanja odgovorni sami, še pravi.
V procesu iskanja najprimernejše zaposlitvene poti poskrbite tako za svoj um kot za telo. Izkoreninite negativne misli in jih usmerite v uspeh. Predvsem morate videti in vedeti, kaj je vaš cilj, in to bo vaša motivacija, pravi Vovko. Bodite pogumni in svojo priložnost kreirajte sami.
