Šola nas uči, da iščemo in sprejemamo le tisto, kar je logično »pravilno« in zavračamo, kar je »nepravilno«. Govorimo o analitičnem razmišljanju.

Ključne značilnosti analitičnega razmišljanja so:

HTML Code here

• logično razmišljanje,
• razumevanje dejstev,
• odstranjevanje nepravilnih poti,
• osredotočanje na pravilne poti.

Seveda obstaja še drug način razmišljanja, ki je mnogo bolj svoboden. Pri tem načinu razmišljanja obstoječe meje pomenijo dodaten izziv za iskanje novih poti. Katere možne rešitve problema še obstajajo? To je vprašanje, s katerim se ukvarja ustvarjalno mišljenje.

Otrok v tebi

Otroci imajo majo veliko domišljije in si v svojem razmišljanju ne postavljajo meja. Meje si izgradimo postopoma in sicer v procesu izobraževanja ter s pridobivanjem izkušenj.

Ustvarjalno mišljenje je v šoli zapostavljeno. Njegove osnovne značilnosti so naslednje:

• iskanje več pravilnih poti,
• proučevanje idej,
• ustvarjanje možnosti.

Poglejmo si preprost primer:

Poprosite nekoga naj nadaljuje spodnje zaporedje: 1, 3, 5 …

V veliki večini primerov bo sogovornik nadaljeval takole: 7, 9, 11 … Nadaljeval bo torej z zaporedjem lihih števil. To je rezultat šole. Redkeje bo kdo v zaporedju prepoznal zaporedje praštevil ali pa poljubno zaporedje naraščajočih števil. Če sogovorniku nismo dali nobenih dodatnih navodil, zakaj potem ne bi bilo možno nadaljevanje: 17, 502, 1230,

Podobno omejeno delujemo pri iskanju inovativnih zamisli in reševanju vsakdanjih problemov. Obe vrsti razmišljanja sta pri reševanju problemov pomembni. Ko problem zaznamo, ga najprej analiziramo (analitično mišljenje), nato poiščemo več možnih rešitev (ustvarjalno mišljenje) in nazadnje izberemo najprimernejšo rešitev.

Zato ne pozabi, da je kljub odraščanju pomembno ohraniti naš “otroški jaz”!

Ustvarjalnost lahko opredelimo na različne načine in sicer kot :

• sposobnost izmisliti si nekaj novega (ne nekaj povsem novega iz nič ampak narediti naslednji korak z uporabo obstoječih idej),

• odnos ali naravnanost do sprememb in novosti (pripravljenost igrati se z idejami in možnostmi),

• proces stalnega izboljševanja idej in rešitev (zelo redko pridemo do genialne rešitve v enem samem koraku).

Ustvarjalen človek je prepričan, da se da vsako stvar še izboljšati in to neprestano tudi počne. Njegov odnos do problemov bi lahko opisali z naslednjim izrekom: »Težke stvari rešim takoj, za nemogoče stvari potrebujem nekaj časa.«

Meje so včasih le v naših glavah, strah, nesamozavest, predsodki so pravi policaji na avtocesti ustvarjalnosti. Ta pa nima meja in omejtive hitrosti, zato kar mirno zapelji mimo njih, saj so tu le zato, da te prestrašijo.

Oh ne, že spet nov problem!

Problem je priložnost! Mnogi ljudje se problemom izogibajo ali jih zanikajo tako dolgo, da postane prepozno. Pogosto je odziv na problem celo večji problem, kot sam problem, ki ga je potrebno rešiti. Srečni ljudje pozdravljajo in celo iščejo probleme. Vsak problem jim pomeni nov izziv in priložnost za iskanje izboljšav. Problem lahko opredelimo kot:

1. videnje razlike med tem, kar imamo in tistim, kar želimo,
2. spoznanje, da lahko obstaja še nekaj boljšega, kar poznamo in imamo,
3. priložnost, da naredimo nekaj koristnega.

Z zavzetim iskanjem in reševanjem problemov si povečujemo samozavest in zadovoljstvo ter si izboljšujemo občutek pri nadzorovanju svojega življenja

To ni rešljivo!

Nekateri ljudje se ob problemu zelo hitro umaknejo. Prepričani so, da njihov problem lahko reši le izbrani strokovnjak ali specialist, nikakor pa ne oni. Njihov izgovor je ponavadi, da niso dovolj poučeni o stvareh, ki zadevajo problem. Ponovno se lahko ozremo v zgodovino. Kdo sta bila brata Wright, ki sta izumila letalo? Letalska inženirja? Ne, bila sta izučena mehanika za kolesa. Še bolj presenetljiva je ugotovitev, da večino inovacij v industriji prispevajo posamezniki, ki ne delujejo na področju, s katerega prihaja njihova inovacija. Ključne izboljšave pri konstruiranju podmornic sta prispevala irski ravnatelj Holland in angleški duhovnik Garett. Proces kontinuiranega ulivanja jekla je iznajdba urarja.

Nisem ustvarjalen/a!

Vsakdo je do neke mere ustvarjalen. Vsi smo bili nekoč otroci z veliko domišljije. Z učenjem v šoli, kjer so nas pretežno vzpodbujali k analitičnemu mišljenju, smo precejšen del svoje ustvarjalnosti potlačili v sebi. Vse, kar morate narediti, je to, da zopet date priložnost svojim mislim. Hitro boste ugotovili, kako ustvarjalni ste v resnici.

Kaj bodo rekli ljudje?

Ljudje že tako in tako govorijo o vas, če vi to želite ali ne. Morda se smejijo vašemu načinu oblačenja, morda se čudijo, zakaj se družite s tem in onim ter podobno. Družba je v celoti naravnana tako, da izvaja pritisk na vse, kar ni povsem v skladu z nekimi pričakovanji. Celo takšne skupine, kot so pankerji, ki so podirali ustaljene družbene norme, so znali povedati, kateri so pravi in kateri nepravi pankerji. Če boste poizkušali biti ustvarjalni, vedite, da se vam bodo včasih posmehovali. Zapomnite si naslednje: »K napredku prispevajo močni ljudje, ki jih ni strah pred posmehovanjem drugih ljudi«.

Kaj če mi spodleti?

Strah pred neuspehom je ena največjih ovir pri ustvarjalnsoti. Edino zdravilo je sprememba odnosa do napak, polomij in razočaranj. Napake niso zabavne, a so poučne. Računajte z neuspehi in jih sprejmite kot sestavni del učenja. Pomagali vam bodo na poti do uspeha. Če boste v enem letu poizkusili le tri stvari in vse tri uspešno zaključili, bo vaš rezultat veliko slabši, kot če se boste lotlili 100 stvari in bili pri 70 neuspešni. Torej spravi se na pot in zapelji, štopaj, vključi se na avtocesto ustvarjalnosti in ne pusti se omejevati!

Vir: Andrej Dobrovoljc www.creatoor.com

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR