Vsem anketiranim se za predstavljene informacije iskreno zahvaljujemo. V uredništvu se vsako leto trudimo, da dobimo nove izjave študentov. Če to ni možno, si pridržujemo pravico do objave lanske izjave ali pridobivanja anket na terenu. Ker smo predstavili mnenja le nekaterih smeri posameznih fakultet, priporočamo, da podatke upoštevate le okvirno.
Ana Marija Vipavc, program: Industrijsko oblikovanje 
»Tekom magisterija sem pridobila veliko novega znanja, pogledov na svet, predvsem pa popolno samozavest za vodenje lastnih projektov, česar prej zagotovo nisem imela. Študij je sestavljen iz teoretičnih in praktičnih predmetov. Teoretični predmeti so sestavljeni iz predavanj in praktičnih nalog. Tako smo na primer pri predmetu Design management poslušali predavanja in v sodelovanju s študenti Ekonomske fakultete, pripravili projekt s tega področja. Pri praktičnih predmetih pa dobimo razpisano oblikovalsko nalogo/projekt, ki jo bolj ali manj samostojno delamo skozi semester. Pri teoretičnih izpitih sem se učila iz lastnih zapiskov in priporočenih knjig, ki sem si jih izposodila v knjižnici. Ko začenjamo oblikovalsko raziskavo, je treba pregledati veliko literature, od spletnih strani, knjig, do strokovnih člankov z Mrežnika. Pri praktičnih nalogah ne gre toliko za učenje, ampak za pregled in analizo pridobljenih podatkov. Literature na našem študiju ni treba kupovati, če je ne želiš/ne moreš, saj si lahko vse izposodiš ali najdeš na spletu. Naši profesorji so super. Odnos je zelo odvisen od študentov, saj profesorji takoj opazijo, kdo zares dela.«
Nives Slemenšek, program: Konserviranje in restavriranje slik in polikromirane plastike
»Na našem programu so predavanja skoncentrirana v prve tri semestre, četrti pa je namenjen izvedbi magistrske naloge. Pri glavnih predmetih je poudarek na praksi ter izvedbi teoretičnega znanja, pridobljenega iz dodiplomskega študija, predavanja pa so osredotočena bolj na analitičen del (kako določiti materiale in njihovo propadanje). Zaključno oceno se pridobi z izpitom, razen pri izbirnih predmetih, kjer je ocenjen končni izdelek. Pogosto so pogoj za pristop k izpitu opravljene vaje, kolokviji, seminarji, predstavitve, izvedba praktičnega dela in prisotnost. Ponekod je treba predelati gradivo, ki ga ponudijo profesorji pri predavanjih, drugod je treba prebirati različne članke, sama pa se največ naučim iz knjig, ki jih priporočajo profesorji. Profesorji so vedno dosegljivi, razumevajoči in pripravljeni predajati svoje strokovno znanje in mnenje tudi izven okvira študijskih ur. Vse deluje veliko bolj sproščeno kot na dodiplomskem študiju. Profesorji spodbujajo študente tudi k obštudijskim dejavnostim (različna predavanja v okviru ohranjanja kulturne dediščine, sodelovanje pri različnih projektih, konferencah ipd.).«
