Uspešno komuniciranje ni prirojeno, zato je potrebno, da se veščin uspešnega komuniciranja učimo, pravi Tatjana Zidar Gale iz podjetja Retorika in šola asertivnega komuniciranja. Človek veliko časa preživi obkrožen z ljudmi, s katerimi ustvarja raznolike odnose.

1. Spoštovanje

Temelj komunikacije je spoštovanje sebe in drugih ljudi, kot tudi spoštovanje pravil komuniciranja. Vsak ima pravico do svojega mnenja in svojega pogleda na stvari. Zato namesto »Ni res, nimaš prav!«, rečete lahko: »Aha, ti na stvari gledaš tako, sam pa o tem razmišljam drugače.«

HTML Code here

2. Odzivajte se nasprotno od tistega, kar vas zamika

Kadar se sogovorniki z vami ne strinjajo, se običajno želite braniti. To storite bodisi na agresiven način (dokazujete vaš prav), bodisi na pasiven način (molčite). Bolje pa je, da se odzivate nasprotno od tega. Za sogovorniki povzemite in pojasnite svoje mnenje, na primer: »Aha, ti želiš delati na tak način … Mene pa tak pristop zmede, zato bi rad … Kaj lahko storiva, da bova oba zadovoljna?«

3. Naučite se opisovati čustva

Ko sogovornik izzove v vas neko čustvo (npr. vas ujezi, prizadene), je treba svoje čustvo prepoznati, se ga zavedati in ga znati opisati. Na primer: »Neprijetno mi je, kadar rečeš …, tak pristop razumem kot žalitev, zato te prosim, da s takimi besedami prenehaš!«

4. Izrazite sebe

Kadar se s sogovornikovimi besedami, vedenjem ali dejanjem ne strinjate, lahko postanete slabe volje, se razjezite. V takih trenutkih najprej »izrazite sebe« in  šele potem boste lahko prisluhnili drugim. Na primer: »Bil sem presenečen, ko si včeraj pred vsemi rekel, kako sem nesramen. Tvoje besede so me prizadele. Kako to, da si to rekel?«

5. Prisluhnite sogovorniku

Vsak človek ima svoj pogled na stvari, saj imamo med seboj različne izkušnje, pričakovanja, prepričanja. Zato je treba prisluhniti sogovorniku brez obsojanja, žaljenja, groženj ipd.

6. Pomen komuniciranja je v reakcijah, ki jih izzovete

Kadar sogovornika napadete s svojimi obsodbami, očitki, bo najverjetneje razmišljal, kako naj se brani. Zato je pomembno, da opustite napade in sogovornika povabite v pogovor. Če se ne bo počutil izzvanega, bo povabilo sprejel. Sprememba vašega vedenja bo tako sprožila spremembo sogovornikovega vedenja.

7. Grajajte le vedenje, dejanja in rezultate ljudi

Ko želite podati kritiko, ne smete tega narediti z napadom na osebnost. Na primer: »Spet se nisi držal dogovora. Nisi pravilno uredil …«; odločite se raje za konkreten opis: »Aha, ti si naredil tako, ampak postopek zahteva drugače, zato te prosim …«

8. Ločite problem od ljudi

Naučite se reševanja problemov brez napadanja ljudi. Bodite torej trdi s problemom in mehki z ljudmi. Najprej morate določiti problem, ki ga vidite v drugi osebi in potem brez obsojanja opisati posledice. Na primer: če nekdo zamuja na sestanke, ni problem v njem, problem je, ker sestanka ne začnemo točno in ostali čakajo. Rešitev problema je v tem, da je treba začeti točno. Kdor tega dogovora ne spoštuje, bo moral prevzeti odgovornost.

9. Ne iščite krivcev v preteklosti ampak poiščite rešitev za prihodnost

Vsak ponavadi stori nekaj tako, kot verjame, da je najbolje. Tak način pa morda drugim ni všeč. Zato je pomembno, da brez kritiziranja preverite deleže: »Aha, ti si se tega lotil/a tako zaradi … sam/a pa sem se odločil/a tako, ker …. Poglejmo, kaj lahko storimo, da zadevo uredimo.«

10. Če nekaj ne deluje, poskusite drugače

Če nenehno stvari počnete na enak način, tudi dobivate enake stvari. V kolikor to ne učinkuje, poskusite drugače. Popolnoma nesmiselno je govoriti: »Kar naprej ti govorim …« Uporabite raje drugačen pristop: »V zadnjem tednu sem te vsaj trikrat prosil/a, če lahko dokončaš, vsakič si obljubi/la, da boš to storil/a. Kako to, da naloga še ni dokončana? Zame je to težava, ki jo želim rešiti. Kako se lahko dogovoriva?«

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR