Prijava na e-nasvete

Triki v zaposlitvenih pogodbah

V zaposlitvenih pogodbah so zapisane pravice in dolžnosti delavca in delodajalca. »S tem skleneta delovno razmerje. V njem se kot delavec prostovoljno vključite v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravljate delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca,« pojasnujeta Želimir Stanić in Anja Jankovič, Sindikat Mladi plus.

9 točk pogostih trikov v zaposlitvenih pogodbah

1. Enakovredna obravnava

    Delodajalec mora omogočati enakovredno obravnavo. Tako pri zaposlovanju kot pri napredovanju, usposabljanju, prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času ali odpovedi pogodbe). Ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.

    2. Dokazila o izpolnjevanju pogojev

    Zahtevajo lahko predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Vendar delodajalec ne sme pri tem zahtevati podatkov o družinskem ali zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine ali drugih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Sklenitev pogodbe ne sme pogojevati s temi podatki, prepovedjo nosečnosti, odlogom materinstva ali vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe.

    3. S.p. in d.o.o. nista “delovno razmerje”

    Stanić opozarja, da delodajalci pogosto predlagajo druge oblike sodelovanja, kot sta s.p. in d.o.o. S tem pa ne nastane delovno razmerje. Pojavljajo se tudi podjemne pogodbe (pogodba civilnega prava) za ponujeno fizično ali intelektualno storitev, ki je plačana (primeri različnih tipov teh pogodb so avtorska, prevozna, gradbena pogodba). Pri sprejemanju takih oblik se zavedajte, da ne boste deležni enakih pravic kot pri pogodbi o zaposlitvi.

    4. Seznanitev s pogoji

    Delodajalec vas mora seznaniti z delom, pogoji dela, pravicami ter obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela oz. za katero se sklepa pogodba.

    5. Delovni čas

    Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, s kolektivno pogodbo se sicer lahko določi krajši delovni čas, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden oz. največ 20 ur na mesec oz. 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur. S soglasjem delavca lahko nadurno delo traja tudi več kot je letna omejitev, vendar največ 230 ur letno.

    6. Prijava delavca

    Prijavo v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti mora delodajalec opraviti takoj po nastopu dela in v roku 15 dneh izročiti fotokopijo prijave zaposlenemu, pravi Stanič. Prijavo in kasneje plačevanje lahko preverite preko SMS-a na številki 031 771 009 z besedo ZZ št. osebne zdravstvene kartice (primer: SMS za osebo Jakob Moder z ZZZS številko 032822733 je: ZZ032822733), osebno v času uradnih ur na ZZZS ali na ZPIZ, preko pošte z oddano vlogo ali aplikacijo eZPIZ, ki je dostopna na www.zpiz.si (potrebujete digitalno potrdilo). Kršitve pri neplačevanju plač ali neplačevanju prispevkov lahko prijavite na Inšpektoratu za delo.

    7. Konkurenčna klavzula

    Konkurenčna klavzula se lahko doda, če boste kot delavec pri delu pridobivali tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, za največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Izražena mora biti v pisni obliki. Klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključevati možnosti primerne zaposlitve delavca.

    8. Več zaporednih pogodb

    »Sklepanje ene ali več zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Razen v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca, delodajalec ne sme skleniti,« je pojasnil Stanić.

    9. Prenehanje veljavnosti pogodbe

    Pogodba o zaposlitvi preneha veljati, če je potekel čas za katerega je bila sklenjena (za določen čas), s sporazumom, redno ali izredno odpovedjo (vse tri navedbe morajo biti pisne), po zakonu ali s sodbo sodišča. Pogodbe za nedoločen čas delodajalec ne sme odpovedati, če je delavka zaposlena v času nosečnosti, ali ko doji otroka do enega leta starosti oz. starša v času, ko izrablja starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Če poteče v času nosečnosti pogodba za določen čas, pa le ta preneha veljati in jo delodajalec ni dolžan podaljšati.

    Stodelujoča strokovnjaka: Želimir Stanić in Anja Jankovič, Sindikat Mladi plus.

    Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

    Sodelujoči strokovnjak

    PODOBNE INFO

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

    PREBERI VEČ

    MNENJA ŠTUDENTOV

    O NAS

    Za vsa vprašanja, komentarje, ideje nas kontaktirajte. V najkrajšem možnem času vam bomo poskušali odgovoriti.

    Stik z nami: info@MestoMladih.si

    SLEDI NAM