Mnogi ljudje mislijo, da so limone kislo živilo, vendar se motijo, saj je v presnovnem smislu pravzaprav alkalno. Pojma bazičnost in kislost bi morali poznati s pouka kemije. Hitro ponovimo – kisle snovi imajo pH vrednost med 0 in 7, bazične med 7 in 14.
Vzdržujete vaše telo v stanju kislinsko-baznega ravnovesja
Matjaž Jeras je z nami delil, da mora človeški organizem za normalno delovanje vzdrževati vrednost pH v krvi med 7,35 in 7,45, običajne vrednosti pH urina pa so med 4,0 (kislo) in 8,0 (alkalno). Osrednji del vzdrževanja kislinsko-baznega ravnovesja je uravnavanje količine telesne vode in elektrolitov, kar je predvsem naloga pljuč, ledvic in jeter ter zunaj- in znotrajceličnih fizioloških pufrskih sistemov jeter.
Vzdrževanje sistemske vrednosti pH ugodno vpliva na stanje vseh sistemov v telesu ter omogoča pravilno delovanje presnovnih in vseh ostalih telesnih funkcij. V tem stanju je omogočen ustrezen pretok kisika in prehod hranilnih snovi skozi celično membrano ter izločanje celičnih odpadkov. Sistemska zakisanost ali alkalnost telesa (sprememba vrednosti pH v krvi) pa sta posledici različnih bolezenskih stanj, tudi stradanja (metabolna acidoza).
Normalno prehranjevanje ne more povzročiti zakisanosti telesa. Značilna prehrana zahodnega sveta je vir presežkov notranjih kislih presnovkov. Ksenja Lakota dodaja, da jo lahko povzroči sodobna prehrana, ki je sestavljena predvsem iz živil s kislim pH – sladkor, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, predelani ogljikovi hidrati. Obenem zaužijemo premalo živil z bazičnim delovanjem, kot so sadje in zelenjava.
Mehanizem, neobčutljiv na sodobno prehrano
Vzdrževanje kislinsko-baznega ravnovesja je osnoven homeostazni mehanizem, ki je ključen za življenje in je praktično neobčutljiv na škodljive učinke sodobne prehrane, dodaja Matjaž Jeras. Tudi če uživamo izključno hrano z alkalnimi presnovnimi učinki, to ne bo bistveno vplivalo na kislinsko-bazno ravnovesje.
Raziskave so namreč pokazale, da se je pri zdravih osebah, ki so dolgotrajno uživale živila z alkalnim presnovnim učinkom, vrednost pH v krvi zvišala le za 0,014, medtem ko je vrednost pH urina narastla za 1,02.
Normalno prehranjevanje in uživanje tekočine torej ne vplivata bistveno na vrednost pH v krvi. Sprememba vnosa vrste hrane lahko spremeni le vrednost pH urina, kar pa nima znanstveno dokazanega vpliva na zdravje in počutje.
Alkalna hrana: da ali ne
Uživanje raznovrstne hrane in zadostnih količin tekočine, je tako še vedno osrednje priporočilo. Poskrbite torej za vnos pestre sveže hrane v vaše telo, ki naj sestavlja glavnino vašega jedilnika in se izogibajte predelani hrani.
K vsakemu obroku dodajte tudi živila, ki imajo bazični presnovni učinek – kombinacija ogljikovih hidratov in zelenjave (riž in kuhana zelenjava) ali beljakovine in zelenjava (riba in solata) ter ne kombinirajte ogljikovih hidratov in beljakovin (krompir in meso). Prav tako ne bo škodovalo, če bi v prehrano občasno vnesete dodatne minerale, predvsem magnezij, ki naj bi ga bilo v sodobni prehrani premalo.
