FLUORIDI

Priporoča se uporaba zobne paste s fluoridi. Tovrstne zobne paste ob redni uporabi učinkovito ščitijo zobe pred nastankom zobne gnilobe (kariesa), kislinsko erozijo, preobčutljivostjo zob itd. Odraslim priporočajo zobne paste s 1450–1500 ppm fluoridov (parts per million – delcev na milijon), medtem ko naj bo vsebnost fluoridov v otroških zobnih pastah ustrezno nižja. Pri vseh tovrstnih pastah je pomembno, da jih po umivanju zob temeljito izpljunemo, zob pa, če se le da, ne izpiramo. Pri nakupu zobne paste tako poglejte vsebnost natrijevega fluorida (Sodium Fluoride) in natrijevega fluorofosfata (Sodium Monofluorophosphate).

Zobne paste lahko vsebujejo še druge zaščitne in terapevtske učinkovine, ki naj bi delovale proti dentinski preobčutljivosti zob (kalijeve soli, fluoridi in drugi), proti ustnemu zadahu in nastajanju zobnega kamna (npr. pirofosfati in cink). Nekatere paste, ki zmanjšujejo nastajanje zobnih oblog, vsebujejo antiseptična sredstva, kot sta klorheksidin (antiseptik) in triklosan (spada med antimikrobne pesticide). Takšne zobne paste niso namenjene dolgotrajni uporabi, ampak se priporočajo predvsem ob posebnih zobozdravstvenih težavah.

Običajne zobne paste vsebujejo tudi več osnovnih sestavin (topila, vlažilce, veziva…) in vrsto posebnih dodatkov, kot so barvila, konzervansi (parabeni), arome in korigensi okusa (sladila, kot sta na primer sorbitol in aspartam, eterična olja, mentol itd.). Slednji izboljšajo okus, videz in obstojnost zobne paste, za ustrezno ustno higieno pa niso nujno potrebni, kot tudi ne penilci, med katerimi je najpogosteje uporabljen natrijev lavrilsulfat (Sodium Lauryl Sulphate – SLS).

Nekatere novejše zobne paste vsebujejo tudi encime sline, ki naj bi okrepili naravno zaščitno funkcijo sline in s tem pripomogli k zdravi ustni votlini.

PASTE Z GROBIMI DELCI IN BELILNE ZOBNE PASTE

Z namenom odstranjevanja zobnega plaka in poliranja zob najdemo v zobnih pastah tudi bolj ali manj groba strgalna (t.i. abrazivna) sredstva, ki pa lahko ob dolgotrajni uporabi tudi trajno poškodujejo sklenino naših zob. Groba strgalna sredstva lahko na jeziku občutimo kot pesek – tako sredstvo je npr. soda bikarbona. Pametno je izbrati katero izmed prozornih past, saj imajo te običajno bolj fino strukturo strgalnih sredstev in s tem manjše tveganje za poškodbe zob.

Belilne zobne paste vsebujejo agresivna belilna sredstva (perokside) in pogosto hkrati tudi groba strgalna sredstva, ki lahko, še posebej ob uporabi trde zobne ščetke, trajno poškodujejo trda zobna tkiva, škodujejo pa tudi obzobnim tkivom.

Osebe s stanjšano sklenino ali večjo občutljivostjo naj uporabljajo neabrazivne zobne paste z vrednostjo RDA do 100.

ČEMU SE IZOGNITI?

Med zgoraj naštetimi sestavinami zobnih past se je dobro ogniti triklosanu in aspartamu (študije kažejo na škodljivost za naše zdravje), konzervansom, močnim strgalnim sredstvom, kot so aluminijev hidroksid, kalcijev karbonat in večji silicijevi delci, ter penilcem, natrijevem lavrilsulfatu (SLS). Slednji je med drugim kontraindiciran ob uporabi ustnih vod s klorheksidinom, ki preprečujejo nastanek zobnih oblog in so verjetno najpogosteje uporabljane ustne vode v primeru bolezni zob in ustne votline. Pred uporabo takšne ustne vode si je treba zobe umiti z zobno pasto brez SLS, če pa smo že uporabili zobno pasto z SLS, pa si je treba po umivanju zob ustno votlino temeljito splakniti, preden uporabimo ustno vodo s klorheksidinom.

Za ohranitev zdravja zob je svoje nasvete delila: dr. Ana Kroflič, mag. farm.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR