Vidite smisel v dokončanju študija in začetku nove življenjske prelomnice? Ali ste na drugem bregu in prednost posvečate drugim aktivnostim, pripravo diplomske pa potiskate v prihodnost?
Najdite smisel v pisanju diplomske
Razmislite o dolgoročni perspektivi pisanja diplomske naloge in zakaj to počnete. Usmerjenost na dolgoročni cilj vam pomaga vzdrževati fokus in razumeti, katere vmesne korake morate narediti za doseganje tega cilja. Na primer: »Hočem biti dober zdravnik in zdraviti ljudje, za to moram napisati diplomsko nalogo.«
Ozavestite, da je to dolgoročna naloga, ki bo zagotovo vzela več časa, kot si mislite. Drugače ne bo šlo. Razdelite si dolgoročni cilj (diplomiranje) na več lažjih korakov (prijava naslova, izbor osrednjih virov, zapis osnutka, priprava vprašanj za raziskavo), ki predstavljajo manjši zalogaj.
Opredelite svojo diplomsko nalogo kot projekt, ki ga morate zaključiti in ne kot obveznost. V življenju se boste morali lotiti še nešteto projektov, ki bodo zahtevali dokončanje. Poglejte diplomsko nalogo kot enega od najzahtevnejših projektov s katerim lahko trenirate veščine, ki jih boste potrebovali za doseganje rezultatov v prihodnosti: vztrajnost, pozornost, natančnost.
Naj ne zmaga prokrastinacija
Prokrastinacija najpogosteje izvira iz strahu pred slabim oz. nezadostnim rezultatom. Razmislite in zapišite, kaj pomeni za vas zadostni rezultat: Želim diplomirati do roka; želim diplomirati z 10ko; imam previsoka pričakovanja glede časovnega okvirja?
Preveriti česa vas je strah pri pisanju naloge. Prokrastinacija je mehanizem, ki vam pomaga z odlašanjem opravkov, ki vam povzročijo veliko psihičnega napora (ne kognitivnega, vendar bolj čustvenega). Zato se lahko nezavedno zaščitite natanko s prokrastinacijo. Preverite sami pri sebi, kakšna čustva se vam zbujajo med opravljanjem naloge, s katero odlašate ali razmišljanjem o opravljanju naloge (strah, nervozo, odbijanje, morda gnus, jezo).
Zastavite si strukturirano okolje
Mogoče vam ni blizu »življenje po urniku«, vendar v primeru pisanja diplomske naloge je vredno razmisliti o tem, da bi zapolnili prav vsako minuto dneva v koledarju (to pomeni, da si določite tudi dovolj časa za počitek, druženje, občasno študentsko delo in rekreacijo). To ne pomeni, da morate v bodoče tako živeti, morda bo dovolj lev času pisanja naloge.
Vzpostavite strukturo in omejite čas pisanja naloge. Znotraj časovnih okvirov ste lahko veliko bolj učinkoviti kot si mislite. Verjetno ste že slišali od kolegov, ki so pustili pisanje diplomske naloge do zadnjega roka, in jih je zato gnal težek pritisk časa. Zakaj ne bi sami zaobšli teh nelagodnih pritiskov? Če je težko vzdrževati časovni okvir prosite prijatelja, da vas opomni na začetek in zaključek.
Za pomoč in pregled nad strukturo in časom, lahko uporabite tudi tehnike, kot so:
- pomodoro tehnika: na zastavljeni nalogi delate intenzivno 25 minut, nato si vzamete 5 minut odmora; naredite 4–5 takšnih ciklov in si nato privoščite daljši odmor, okoli 20 minut; ne le da boste naloge razdelali po korakih, posledično se dvigne produktivnost, saj boste želeli v 25 minutah opraviti kar največ;
- tehnika sklenjene verige: zastavite si, da vsak dan naredite nekaj za vašo diplomsko nalogo (npr. na začetku lahko tudi, da samo poiščete 3–4 vire povezane z enim izmed poglavij), nato si na koledarju pobarvajte ali označite s križcem, da ste nalogo opravili – serija neprekinjenih križcev vam bo dala dodaten zagon;
- GTD-tehnika (tehnika Getting Things Done): organizirajte in razporedite si delo, zapišite kaj vse obsega priprava diplomske in v kakšnem vrstnem redu (od prijave teme do priprave na ustni zagovor); za vsak teden si zastavite cilj in analizirajte napredek; s to tehniko se izognete pomnjenju, kaj morate še narediti in lahko pozornost usmerite v raziskovanje teme in pisanje;
- tehnika nagrajevanja: povsem preprosta, a hkrati učinkovita tehnika za osebe, ki morajo prejeti na koncu opravljene naloge »bombonček« in jim zgolj bližnje uspešno diplomiranje ni dovolj; zastavite si kratkoročen cilj pri pisanju diplomske naloge in mu pripišite nagrado – zastavite si jih že med pripravami, nikakor pa ne pretiravajte in se ne nagrajujte za vsako minimalno opravljeno delo; nagrada naj vam predstavlja mejnik za dobro opravljen večji del naloge.
V kolikor je blokada vezana na utrujenost in izgorelost zaradi drugih stvari: rednega študija, dela, osebnih izzivov, je vredno razmisliti o enotedenskem dopustu preden pričnete s pisanjem.
Sodelujoča strokovnjakinja: Stanislava Grachova, specializantka psihoterapije, mag. psihologije, mag. klin. psihologije, mojpsihoterapevt.si
