S svojimi sošolci imate vsi eno skupno točko iz katere lahko izhajate: odločili ste se, da študirate isto smer. Zmeraj se je lepo pozanimati pri drugih, zakaj so se odločili ravno za to smer; tudi, če se ne odločite za prijateljski odnos v prihodnosti.
Led pri vzpostavljanju prvih stikov prebijete s pomočjo vljudnega pozdrava in nasmeška. Stopite do prve osebe, s katero boste vzpostavili očesni stik in se ji predstavite. Iz vljudnega pristopa se bo razpletel dialog, po pogovoru boste hitro prepoznali, kdo vam je po osebnostni plati, pogledih in interesih še posebej blizu. Po vzpostavljenem prvem stiku lahko na kratko delite svoje izkušnje (ne razlagajte o izkušnjah sestre, prijatelja, fanta).
Ste bolj plahe narave pri navezovanju prijateljstev
Normalno je čutiti malo tesnobe ob navezovanju stikov v novem okolju. S kolegi lahko tudi delite, da je za vas izkušnja zelo nenavadna in niste pričakovali, da je študijsko življenje tako dinamično.
V življenju se lahko vsega naučite. Premagate lahko tudi plahost ali sramežljivost, čeprav mogoče zgleda, da ste ujeti v življenjski zanki, samo zato, ker je okolje prepleteno s prepričanji in vam lahko oddaja negativne signale (slika ljudi črno-belo; »Ta je plah. Ta samozavesten.«).
Osebnosti in značaj sta spremenljiva dejavnika, če si le pripravljen vložiti nekaj volje. Prvi korak je, da razmislite o svojih preteklih vedenjskih vzorcih. Kako reagirate v skupini? Kako doživljate vaš nastop? Kakšne so morebitne posledice? V drugem koraku se postavite v vlogo prijatelja ali kolega, ki je bolj družaben in razmislite o njegovem pristopu. Ga lahko posnemate? S takšno igro vlog, ki jo postopoma nadgrajujete, se lahko hitro navzamete novih vedenjskih vzorcev.
Za začetek se lahko doma pripravite in si predstavljate nekaj scenarijev v mislih, kako boste reagirali in kaj boste rekli, če nekdo pristopi do vas. Zastavite si konkretno vprašanje, da boste pripravljeni na odgovor; na primer, če vas sošolec povpraša, zakaj ste izbrali študij ali študijski modul: »Za študij biologije sem se odločil že v osnovni šoli, saj sem imel super učiteljico, ki me je spodbujala. Hkrati pa je biologija temeljna naravoslovna veda, ki nudi širok spekter znanja.« Vsekakor pa sošolcu vrnite vprašanje. Poglobite pogovor z odprtimi podvprašanji.
Zgornje scenarije nekajkrat ponovite. Če boste ugotovili, da imate še vedno stiske s socialnimi stiki, pa je vredno poiskati strokovno pomoč. Tako lahko s pomočjo drugega pogleda razčistite, zakaj vam stiki z drugimi ljudmi povzročajo stisko.
Bodite dober prijatelj
O pravem prijateljstvu lahko govorimo, ko imate med seboj dobre odnose, nanje se lahko vedno zanesete, da vam bodo pomagali, si med seboj zaupate in se dobro počutite v njihovi družbi. Naučite se aktivnega poslušanja, s postavljanjem odprtih vprašanj. Vendar ne bodite le poslušalec, zanimajte se, postavljajte vprašanja, delite povratno informacijo ali pogled ter tudi svojo izkušnjo. Zapomnite si čim več podrobnosti, in naslednjič, ko bo vaš prijatelj negotov mu pri pogovoru podajte konkretni nasvet: »Vem, da se boš dobro odrezal na izpitu, saj kot sva govorila, si se redno udeleževal in sodeloval na predavanjih in si se veliko naučil tudi pri pripravi seminarske.«
Včasih se zdi začeti pogovor z nekom skoraj nemogoče. Ustvarite priložnost, da boste kolega vprašali »Kako si?«. Pomembno je, da zastavite odprto vprašanje in mu/njej date priložnost, da odgovori ali ostane tiho. V kolikor se vam zdi, da se z vami noče pogovarjati, ali ni najbolj naklonjen/a pogovoru ta trenutek, mu/ji povejte, da ste na voljo za pogovor ali kavo v kolikor se želi z nekom pogovoriti ali samo oditi na sprehod.
Sodelujoča strokovnjakinja: Stanislava Grachova, specializantka psihoterapije, mag. psihologije, mag. klin. psihologije, mojpsihoterapevt.si
