Odločitev, kaj po študiju prve stopnje, je vsekakor ena zahtevnejših v tvojem življenju. Nadaljevati s študijem, se najprej preizkusiti na trgu dela ali morda kaj tretjega? Ce ti želeni delodajalec še ne trka na vrata, imaš pa morda še na voljo t. i. absolventsko leto, je ena od možnosti tudi mobilnost oz. izmenjava preko programa Erasmus+.

Več kot 90 % Erasmus študentov je po mobilnosti poročalo o izboljšanju mehkih veščin, ki jih pri kandidatih iščejo delodajalci.

Program Erasmus+ omogoča opravljanje prakse v eni od programskih držav še leto dni po zaključenem študiju, kar je odlična priložnost za nabiranje (mogoče prvih) delovnih izkušenj v tujini, kar bo gotovo pomembno obogatilo tvoj življenjepis in navdušilo marsikaterega delodajalca.

Študent ali Erasmus študent?

Vsak študent se tekom študija zagotovo sreča z informacijo o programu Erasmus+. Kaj pa je to? Tujina, izmenjave, izkušnje, druge kulture, nova znanja, prijateljstva … Vtisi udeležencev so različni, a z enim skupnim imenovalcem — gre za pozitivno izkušnjo, ki obogati študentska leta.

Program Erasmus+ podpira mobilnost študentov na vseh treh stopnjah študija in tudi v obdobju enega leta po diplomi. Če te odločitev za mobilnost tekom študija še ni zamikala, imaš priložnost oditi na prakso po diplomi, mobilnost za študij ali za prakso pa ti je na voljo tako na 2. kot tudi 3. stopnji študija — na vsaki stopnji do 12 mesecev.

Kaj je mobilnost?

Mobilnost študentov je izmenjava z namenom študija ali prakse v tujini. Mobilnost za namen študija lahko traja od 3 do 12 mesecev, za prakso pa od 2 do 12 mesecev na posamezni stopnji študija. Če te možnosti med študijem ne izkoristiš, lahko v enem letu po diplomi izkoristiš možnost prakse za mlade diplomante. Ker pa se moraš na prakso mladih diplomantov prijaviti še v času, ko imaš aktiven status študenta — ne odlagaj! O vseh možnostih se lahko pozanimaš v mednarodni pisarni svoje univerze, fakultete oz. višje strokovne šole.

Zakaj na mobilnost? Med udeleženci programa Erasmus+ je kar 23 % nižja nezaposlenost v obdobju 5 let po diplomi, v primerjavi s kolegi, ki nimajo izkušnje mobilnosti.

Poleg obogatitve svojega življenjepisa z izjemno življenjsko izkušnjo ter spoznavanja novih kultur, mobilnost udeležencem omogoča širitev mreže poznanstev s celega sveta ter najpomembneje razvoj strokovnih in generičnih kompetenc, kot so zanesljivost, prilagodljivost, kooperativnost, samoiniciativnost oziroma interes za nove izzive ter sposobnost reševanja izzivov. Dokazano pa so ravno te kompetence tiste, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo pri potencialnih kandidatih za zaposlitev.

Obdobje študija v tujini se priznava kot enakovredno študiju na domači instituciji, informacija o praksi pa se vpiše tudi v Prilogo k diplomi, ki je uradna listina in kot taka vir informacij bodočemu delodajalcu.

Kam na mobilnost?

Osnovni pogoj, da greš lahko na mobilnost je, da tvoja fakulteta oz. višja strokovna šola (institucija) sodeluje v programu Erasmust+. Večinoma mobilnosti potekajo v t. i. programske države — to so članice EU ter Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Turčija, Makedonija in Srbija. Od leta 2015 pa so mobilnosti možne praktično v katerokoli regijo sveta, s katero tvoja institucija sodeluje.

Kaj pomeni biti Erasmus+ študent?

Vse tvoje pravice in dolžnosti predstavi Erasmus+ študentska listina. S prijavo na mobilnost pa to tudi zate pomeni zavezo k spoštovanju obveznosti, ki jih boste med institucijami določili s posebnimi sporazumi: učni sporazum (opredeli študijske oz. obveznosti na praksi), sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev (opredeli višino dotacije ter pogodbene obveznosti).

Kot Erasmus+ študentu ti program daje pravico do priprav, svetovanja in podpore ter spremljanja pred, med in po mobilnosti. Za podporo ti je na voljo Erasmust+ institucionalni koordinator, ki te mora informirati o dokumentih, ocenjevanju in priznavanju, potrebnih zavarovanjih, možnostih nastanitve … v tujini, prav tako pa tudi o vključevanju v medkulturno okolje. Program Erasmus+ pa ti nudi tudi brezplačno spletno učenje in preverjanje jezikovnega znanja.

Med študijsko mobilnostjo ti mora institucija gostiteljica nuditi enako obravnavo kot domačim študentom, poleg tega pa ti ne sme zaračunavati stroškov, povezanih s študijem.

Nepovratna sredstva

Kot Erasmus+ študent si upravičen do finančne dotacije — višina te je odvisna od skupine, v katero sodi država gostiteljica. V letu 2019 se višine dotacij gibljejo med 420 in 700 EUR; če odhajaš na prakso pa ti pripada še dodatek v višini 100 EUR. Če v Sloveniji prejemaš katero od štipendij, to ohraniš tudi za čas trajanja mobilnosti.

Kam po več informacij?

Vsaka institucija, ki sodeluje v programu Erasmus+, ima na voljo določeno število mest za izmenjave študentov. Ti so izbrani na podlagi razpisa. Razpis mora biti javno objavljen, tako da pobrskaj po spletni strani — med razpisi, objavami ali na posebnem zavihku, namenjenem mednarodnemu sodelovanju in izmenjavam. V dodatno pomoč ti bo tudi institucionalni Erasmus+ koordinator oz. kar mednarodna pisarna. Za bolj »študentsko« izkušnjo in informacije iz prve roke pa se lahko obrneš kar na starejše kolege, ki so se izmenjave že udeležili — povprašaj v različnih društvih, še posebej ESN (Erasmus Student Network).

oglasno sporočilo

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR