Imate idejo, pa ne veste kako začeti podjetniško pot? Pobrskajte po internetu, poglejte posnetke sovrstnikov, ki so uspeli, berite bloge in forume. Predelajte zgodbe o uspehu, s čim so se soočali drugi, primerjajte situacije, ki se lahko zgodijo vam. Pogovorite se z več osebami, ki lahko delijo izkušnje z vami, poiščite podjetniškega in osebnega mentorja. Obrnite se na podporna okolja kot so inkubatorji, tako Univerzitetni kot podjetniški, tehnološki parki, razvojni centri in druge organizacije.
Kako začeti podjetniško pot & pomoč pri začetnih korakih
Marjana Simčič Humar, Primorski tehnološki park: »Verjamemo, da je prihodnost v rokah mladih, zato sistematično vlagamo v projekte, ki mladim talentom omogočajo razvoj lastnih potencialov. Gre predvsem za razvoj kompetence podjetnosti, ki jo vsi potrebujemo za uspešno delo, študij, življenje. Zato že od leta 2004 organiziramo Tekmovanje v podjetniških idejah mladih POPRI. Udeležilo se ga je že več kot 4.000 mladih. S pomočjo naših programov in programov naših partnerjev so udeleženci naučili razvijati lastne ideje v produkte ali storitve, ki rešujejo probleme ljudi.
Študentje se lahko udeležijo katerega izmed startup vikendov po Sloveniji. Omogočijo jim vpogled v svet startup podjetništva in tudi pripravo poslovnega modela za tekmovanje na POPRI. S tem pridobijo koristne izkušnje javnega nastopanja, timskega dela, stik s svetom podjetništva, točke za Zoisa, nenazadnje pa je to zanimiv podatek za v CV. Privlačne so tudi denarne nagrade in možnosti mednarodnih sodelovanj, ki jih odpira tekmovanje POPRI. Če vas zanima več, se obrnite na Primorski tehnološki park. Usmerili vas bomo na inkubator, ki vam lahko pri tem pomaga ali pa vas vključili v katerega od naših programov.
Za mlade, ki so že dlje od faze razvoja ideje in razmišljajo o odprtju lastnega podjetja, ponujamo zanimive vsebine v našem GoStartup inkubatorju. Gre za kuriran program, ki startupe v 12 tednih pripravi za hitro rast in razvoj.«
Beesmetic, Rebeka Udvanc
Ustanoviteljica podjetja Beesmetic, Rebeka Udvanc, ki izdeluje naravno kozmetiko iz medu, je z nami delila svojo podjetniško izkušnjo. Marjana Simčič Humar pa nam je zaupala kako poteka delo v Primorskem tehnološkem parku ter o projektih, kot je POPRi, v okviru katerega se mladi naučijo razvijati lastne ideje v produkte ali storitve.
Od kod izvira ideja za podjetniško pot?
»Zgodba Beesmetic se je začela z željo, da popeljemo bogato čebelarsko tradicijo v Sloveniji in njene produkte na višji nivo. Zase bi lahko rekla, da imam ljubezen do čebel in narave že “v krvi”, saj je bil čebelar že moj pradedek. Že kot majhna punčka sem pomagala dedku pri izdelavi ognjičevih mazil s čebeljim voskom. Tako sem se že od nekdaj zavedala, kakšno moč imajo čebelji produkti ne le ob uživanju temveč tudi za nego kože. Žal med ljudmi to znanje ni bilo ravno razširjeno, čeprav so med za zdravljenje ran uporabljali že stari Egipčani. Redko kdo se zaveda, da med in propolis nista koristna le, če ju pojemo, temveč imata neverjetne protivnetne, vlažilne in regenerativne lastnosti ob nanosu na kožo.«
Kdaj ste idejo prelevili v podjetje?
»Z idejo o medeni kozmetiki sva s sošolko v gimnaziji tekmovali na različnih podjetniških tekmovanjih. Tako sva dobili mnenje o ideji s strani izkušenih podjetnikov, mentorjev in komisije. Z idejo sva celo dosegli 1. mesto na državnem podjetniškem tekmovanju Popri in 2. mesto na svetovnem podjetniškem tekmovanju Genius Olympiad. To sta bili dodatni podtrditvi, da ima ideja potencial. Tega sem se odločila izkoristiti med študijem. Zbrala sem ekipo, s katero smo skupaj poiskali potrebne informacije, odprli podjetje in ustvarili znamko Beesmetic. Na osnovi glavnih sestavin, kot so med, čebelji vosek in propolis, smo razvili linijo medene kozmetike. Z njo želimo ljudem pokazati pozitivne učinkovine čebeljih produktov pri negi kože. V naših izdelkih uporabljamo produkte slovenskih čebelarjev, s tem pa spodbujamo tudi njihovo dejavnost in prizadevanje za zaščito čebel.«
S kakšnimi izzivi ste se srečevali na poti?
»Pot od ustanovitve podjetja pa do sedaj, je bila polna izzivov, novih izkušenj in premagovanja samega sebe. V bistvu bi lahko rekla, da je bilo odpreti podjetje še najlažji korak. Zatem smo razvili izdelke, iskali surovine, embalažo, oblikovali etikete za embalažo. Pridobivali ustrezna potrdila in opraviti teste varnosti za izdelke. Postavili smo spletno stran in napisati tekste zanjo. Naučili smo se marketinga in prodaje, redno objavljati na socialnih omrežjih in postavljati oglasne kampanje. Hkrati smo se mrežili in sodelovati z ljudmi na različnih področjih.
Ko smo se lotili zadeve, smo bili še nekoliko naivni. Nismo si ravno predstavljali, kaj vse zajema podjetništvo, kaj vse bomo morali narediti in česa se bomo morali še naučiti. Morda je bila ravno to prednost. Saj se nismo preveč obremenjevali s tem, kaj bi lahko šlo narobe in smo namesto tega le sledili svojim sanjam in se podali na našo podjetniško pot. Čeprav smo morda naredili kakšno napako več, kot bi jo, če bi začeli starejši in zrelejši, a se mi zdi, da začetek podjetniške poti v mladih letih prinaša določene prednosti. Ko si mlad, lažje tvegaš, saj nimaš toliko stvari za izgubiti, ne rabiš preživljati družine in odplačevati kredita. In če ti slučajno ne uspe, je dobro, da se to zgodi čim prej in imaš potem še dovolj časa in energije za nove projekte.«
Kaj ste se obrnili po pomoč na začetku vaše podjetniške poti?
»Za nasvete in usmeritve smo se obrnili na ljudi, ki so že dosegali rezultate, ki smo si jih sami želeli doseči. Velikokrat si takšne uspešne ljudi predstavljamo kot nedostopne, a moje izkušnje so ravno obratne. Z veseljem odgovorijo na sporočila in vprašanja ter svetujejo, če le lahko, saj so bili po večini tudi sami enkrat na točki in se zavedajo, koliko v tistem trenutku pomeni dober nasvet. Za dodatno vodenje smo se z ekipo včlanili v podjetniški inkubator in dobili mentorje, najprej podjetniške potem pa tudi osebne. Imeti mentorja je izjemno koristno, saj se lahko nanj obrneš v vsakem trenutku, ko prideš do zagate in potrebuješ drugo mnenje, nasvet ali napotek, kako naprej.«
Simathlon, Janez Dobnikar
Simathlon je interaktivna kolesarska platforma, kjer kolesarite po različnih navideznih kolesarskih pokrajinah. Preberite, kako so začeli podjetniško pot. Po naročilu vam lahko resnično ali domišljijsko pokrajino tudi izdelajo. Znotraj pokrajin pa je na voljo oglasni prostor, kjer lahko po željah naročniki oglašujejo izbrane izdelke, storitve ali podjetja.
Od kod izvira ideja za podjetniško pot?
S prijateljem Primožem, ki je inženir multimedije, sva se spoznala na Pedagoško-andragoškem izobraževanju in ker sva ugotovila, da imava podobne interese, sva se hitro povezala. Oba sva velika navdušenca nad športom, igričarsko (gaming) industrijo in sodobno multimedijsko tehnologijo. Skupaj sva začela hoditi na različna predavanja, delavnice in tekmovanja na temo start-upov. Že od otroštva se veliko družim tudi s prijateljem Aljošo, ki je freelancer in programer ter nama s Primožem pomaga pri razvoju simulacije. Ker imamo isto vizijo, smo se zelo hitro ujeli in začeli še bolj strukturirano sodelovati.
Kdaj ste idejo prelevili v podjetje?
Do sedaj smo že pridobili povratne informacije o poslovni ideji s strani različnih mentorjev v izobraževalnih institucijah in pospeševalnikih. Produkt smo preizkusili med uporabniki na športno-rekreativnih dogodkih, v lastni režiji med prijatelji, znanci in prostovoljnimi preizkuševalci. Skupaj z mestno občino in Turizmom Ljubljana smo izvedli inovativen projekt in sodelovali na sejmu EXPO 2020 v Dubaju. Zmagali smo na tekmovanju POPRI 2020 (v študentski kategoriji). Sodelovali in zasedli smo 2. mesto na sejmu inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future 2018 v Celju. Na tematiko kolesarjenja po navideznih pokrajinah pa je nastala tudi moja magistrska naloga na Oddelku za geografijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno smo v fazi dogovorov za sodelovanje na dogodkih DOS 2022 (Dirka okoli Slovenije 2022) ter na mednarodnem dogodku Velo-city 2022, ki bo meseca junija potekal v Ljubljani.
S kakšnimi izzivi ste se srečevali na poti?
Tekom dela na projektu Simathlon smo rešili tudi zanimivo dilemo. In sicer, ali se bodo obiskovalci različnih slovenskih fitnes klubov pogosto posluževali uporabe naše kolesarske simulacije in ali bo primerna za uporabo tudi v krogu profesionalnih kolesarjev in športnikov. Z ekipo smo našli edinstveno nišo naših uporabnikov, ki so željni druženja, zabave in gibanja, so tehnološki navdušenci ter obenem niso izrazito profesionalni in tekmovalni. Našo kolesarsko simulacijo torej v veliki meri uporabljajo rekreativni športniki (tudi v fitnes klubih), seveda pa imamo tudi nekaj izjem.
Kam ste se obrnili po pomoč na začetku vaše podjetniške poti?
Po pomoč smo se obrnili na strokovne mentorje v krogih pospeševalnikov. To so bili LUI, Primorski tehnološki park, Tehnološki park Ljubljana in na organizatorje različnih start-up tekmovanj (med drugim tudi na organizatorje tekmovanja POPRI).
