Diploma da/ne

Zelo pomembne so tudi subjektivne ali notranje koristi, med katere sodijo osebnostne lastnosti in vrline, zlasti samozavest in samopotrditev (zmorem uspeti in doseči dolgoročni cilj), boljša samopodoba, samospoštovanje in zaupanje vase (vreden sem, sposoben sem, zmorem, če hočem). Vse to je zelo pomembno za nadaljnji osebnostni in strokovni razvoj posameznika.

Diploma torej ni le »papir«, saj delodajalcem pove, da ima oseba poleg osnovnega znanja tudi takšne osebnostne lastnosti, ki jih smatramo za ključne pri uspešnem opravljanju vsakršnega dela –samodisciplino, odločnost, vztrajnost, predanost. Sposobnost vztrajati kljub frustracijam in neuspehom na poti do cilja je lastnost, ki se odraža na mnogih življenjskih področjih.

Motivacija je ključ

Kadar se znajdete v slepi ulici, izgubite fokus, morda ne gre vse po načrtih, pride navadno do padca motivacije in posledično tudi do vprašanja, zakaj in če sploh diplomirati? Res je sicer, da ste namenili precej časa in truda, opravili že skoraj vse obveznosti študija ter vas čaka samo še diploma. Znanje šteje največ. Več kot vlagate vase in v lastno strokovno rast, bolj konkurenčni boste na trgu dela. Izobraževanje, predvsem na visokošolski ravni, da širino, splošno razgledanost, zato je diploma potrditev sklopa, segmenta tega življenjskega obdobja.

Kaj vse pomeni diploma

Pomen diplomiranja in njegova intenziteta se razlikujeta od posameznika do posameznika. Nekomu pomeni življenjski dosežek, drugemu samopotrditev, da zmore nekaj začeti in zaključiti. V svojih mislih diplomo velikokrat povezujemo s tem, da se bomo končno lahko finančno osamosvojili, se zaposlili in počasi odšli iz varnega zavetja doma svojih staršev. Spet drugim to predstavlja strah, negotovost. Če ste med njimi, je čas, da spremenite vzorce razmišljanja, čustvovanja in lastnega delovanja.

Višja izobrazba načeloma prinašala večji dohodek. Po podatkih OECD-ja naj bi zaposleni z univerzitetno izobrazbo zaslužili 60 odstotkov več kot zaposleni s srednješolsko izobrazbo, največje razlike med osebami z visokošolsko in osebami s srednješolsko izobrazbo pa so na Irskem in v ZDA.

Kateri poklici zahtevajo diplomo

Kar nekaj je poklicev, kjer so že in bodo še za uspešno zaposlitev potrebna interdisciplinarna znanja. Tehnična znanja je treba dopolnjevati s socialnimi, mehkimi veščinami in sposobnostjo sodelovanja v timih ter komuniciranja z več deležniki. Zato je smotrno, da se odločite za dodiplomski študij na področju naravoslovja, ki ga nato dopolnite s podiplomskim na družboslovni fakulteti, oziroma obratno. Recimo dodiplomski študij zaključite iz gradbeništva in podiplomski študij nadaljujete na ekonomski fakulteti. Ali pa študirate družboslovno informatiko in nadgradite svoja znanja iz informatike, multimedije, programiranja.

Naravoslovni oz. tehničnimi poklici še vedno zahtevajo, da se za opravljanje poklica pridobi diplomo, npr. zdravniki, radiologi, fizioterapevti in zobozdravniki. Med družboslovci pa odvetniki, psihologi, arhitekti in profesorji.

Kako se motivirati za pisanje diplome

Pomaga, da o svojih namerah in ciljih govorite drugim, se o njih pogovarjate z bližnjimi in prijatelji, jih po potrebi prosite za pomoč, nasvete, podporo. Če svoje cilje in začrtane korake do njih delite z drugimi, to dokazano prispeva k temu, da se k njim bolj obvežete, do njih čutite večjo dolžnost in predanost za njihovo izpolnitev. Preko pogovorov in povezovanja z drugimi krepite tudi socialno oporo, ki je med absolventskim stažem oz. pri zaključevanju študija zelo pomembna.

Kaj v okolju lahko spodbudno vpliva na vas

To je zagotovo socialna opora, saj vsakdo potrebuje ob sebi enega ali več posameznikov, ki ga bodrijo in spodbujajo, ko se mu zatakne. Pomaga tudi ohranjanje dnevne strukture z dobro izdelanim časovnim managementom. Sem sodijo izdelava urnika oz. dnevnega načrta,  deljenje končnega cilja na korake. Priporočljivo je, da so cilji zastavljeni po akronimu SIDRO (specifični, izmerljivi, dosegljivi, realistični in omejeni s časom). Poleg tega svetujemo tudi dovolj spanja, redna in zdrava prehrana, dovolj gibanja in nekaj sprostitve – v obliki športa in/ali sprostitvenih tehnik (npr. meditacija, E. F. T. tapkanje).

Preprosti nasveti za zaključek

Pri zaključevanju vsakega projekta je v veliko pomoč pozitivna vizualizacija. Vprašajte se Kaj mi bo diploma prinesla? (npr. svobodo v poklicu, večjo možnost izbire). Pomaga pa tudi negativna vizualizacija. To pomeni živo predstavljanje negativnih posledic – česa nočem oz. za kaj bom prikrajšan, če cilja ne dosežem (npr. občutka podrejenosti pri delu, nezmožnost najti želeno zaposlitev). Lepota vizualizacije je, da možgani ne ločujejo med resničnostjo in neresničnostjo. To pomeni, da bolj podrobno, kot poteka vaša ‘umska vaja’, bolj lahko prepričate svoje možgane v to, da že gre ‘za pravo stvar’. In ko ‘prava’ situacija pride, vam ni treba več razmišljati, kaj točno narediti ali kako delovati – samo storite to, kar je v vaših možganih že resničnost.

Moč pozitivnega razmišljanja

Pozitivno razmišljanje je površno, je sredstvo, ki vam omogoča, da se potikate okoli neželenega ozemlja, vendar nam ne pomaga oditi s tega območja. Bolj učinkovito je pogovarjanje s samim s seboj (a bodite pri tem diskretni). Z notranjim spodbudnim dialogom se lahko dobro samomotivirate, če ga izvajate redno, vsakodnevno, večkrat na dan, po možnosti naglas. Vprašajte se, kakšna je vaša definicija uspeha? Kakšne ovire zaznavate, da bi dosegli cilj? Samopotrditve (samoafirmacije) so lahko usmerjene v opogumljanje ali premagovanje anksioznosti. Oblikujte svojo ‘mantro’ in si jo ponavljajte (npr. ‘Nič resnično dobrega nikoli ni preprosto!’). S ‘samopogovorom’ in vizualizacijo ‘re-programirate’ lastne možgane v želeno smer.