Izbirate lahko med naslednjimi oblikami naložb:

  • Klasičen način je “v nogavici”. Ta nam daje občutek varnosti, dostopnosti denarja, stalne vrednosti le-tega. Prav zadnji občutek pa je žal varljiv, saj nam lahko ponagaja inflacija, ki pomeni padanje realne vrednosti denarja, ki se manifestira v tem, da za vsoto, napisano na našem priljubljenem bankovcu, lahko kupimo vedno manj potrebnih dobrin.
  • Druga rešitev so banke, ki nam jamčijo izplačilo sredstev na računih. Tudi če se v banki pojavi kak podjeten zaslužkar t. i. ropar, nam banka vseeno jamči za izplačilo sredstev. Vendar pa se denar, shranjen na tekočih računih ne plemeniti. Povečuje se nam le zaradi obresti pozitivnega stanja, ob negativnem stanju pa nam banka pridno zaračuna mnogo višje obresti.
  • Če smo se pripravljeni denarju odreči za daljši čas, npr. za pol leta, leto ali več, nam banka ponudi možnost vezave denarnih vlog. To pomeni, da se za ta čas odrečemo razpolaganju z denarjem, banka pa nam v zahvalo nameni nekoliko višje obresti.
  • Poleg banke se lahko danes poslužujemo še vzajemnih skladov. To so družbe, v katerih so zaposleni finančni strokovnjaki, ki investirajo denar naložbenika. Z nakupom postanejo lastniki t. i. točk. Investicijska področja vzajemnih skladov so različna, od njih je odvisna tudi višina obresti in gotovost izplačila denarja. Ti kvaliteti sta obratnosorazmerni. Visoko tvegane naložbe so na primer v sklade, kjer se večinoma investira v delnice. Visoko tveganje pa na drugi strani prinaša možnost visokih donosov, ki niso zagotovljeni. Zavedati se moramo, da pretekli visoki donosi niso jamstvo za visoke donose v prihodnosti. Vse je odvisno od stanja na borzi. Manj tvegane so naložbe v vzajemne sklade, ki imajo svoj portfelj (strukturo naložb) večinoma usmerjen v obveznice.
  • Naslednja možnost je samostojno ukvarjanje z delnicami, obveznicami. Tu seveda ni upravljalske provizije. Priporočljivo je za tiste, ki imajo več denarja (delnice so ponavadi dražje od točk, ki jih kupujemo pri vzajemnih skladih), več časa (stalno spremljanje dogajanja na borzi je odločilno pri samostojnem lastništvu delnic, pri vzajemnih skladih pa ni potrebno) ter veliko izkušenj (dobro moramo poznati situacijo na borzi in jo tudi redno spremljati).
  • Obstajajo še t. i. fondpolice, to je kombinacija življenjskega zavarovanja z naložbo v vzajemnih skladih. Denar se vplačuje v fond določeno dobo, npr. 30 let, po preteku te dobe pa zavarovanec prejema rento do konca življenja. Če umre pred potekom zavarovalne dobe, zavarovalno vsoto prejme oseba, za katero se odloči zavarovanec. Fondpolica ima tudi funkcije klasičnega zavarovanja, saj nam ob poškodbah pripada določena vsota.
  • V zadnjem času postaja zanimiva tudi možnost nakupa žlahtnih kovin, katerih količina je na svetu, jasno, omejena in jim pričakovano raste vrednost.

V članku sicer niso bile izčrpane vse možnosti, upamo pa, da vas bo vzpodbudil k razmišljanju o odgovornem upravljanju vaše prihodnosti.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR