S pojmom karierni začetnik največkrat pomislimo na osebo, ki je končala študij, ima nekaj mesecev delovnih izkušenj v okviru študentskega dela, aktivno išče zaposlitev oziroma se je ravnokar zaposlila in pričenja spoznavati delo v praksi na svojem strokovnem področju; s tem začenja tudi s svojim kariernim razvojem. Vendar ni nujno, da je karierni začetnik oseba brez daljših delovnih izkušenj ali iskalec prve zaposlitve. Karierni začetnik je lahko tudi tisti, ki ima že več let delovnih izkušenj, a je iz določenih razlogov zamenjal področje dela. Karierna preusmeritev je dejansko danes nekaj običajnega. Posameznik v tem primeru začenja popolnoma na novo s svojo karierno potjo. Delovne izkušnje sicer že ima, vendar se s samo stroko in vsebino dela ravno tako začne spoznavati ob pričetku dela.

Za delovno mesto kariernega začetnika je značilno, da ne zahteva veliko delovnih izkušenj, obseg in zahtevnost nalog ni zelo visoka, odgovornost ni prevelika. V okviru delovnega mesta so predvidena izobraževanja in uvajanje t. i. »on-boarding«. To je mehanizem s pomočjo katerega podjetje novega zaposlenega (kariernega začetnika) seznani s svojo organizacijsko kulturo, ga opremi z nujnimi informacijami, znanji in veščinami za čim boljše in hitrejše uvajanje v delo in kolektiv. »On-boarding« pogosto poteka s pomočjo sestankov, predavanj in kroženja po oddelkih/pisarnah z namenom spoznavanja kolektiva in seznanitve s kulturo podjetja. Za kariernega začetnika, ki prvič stopa v delovno razmerje, je večina položajev, s katerimi se sreča, novih in neznanih.

HTML Code here

Pri izbiri delovnega mesta kariernega začetnika ne igra pomembne vloge samo organizacijska kultura. Karierni začetnik naj bo pri izbiri delovnega mesta pozoren na več stvari in vidikov delovnega mesta in delovnega okolja:

delovni čas: nekaterim bolj ustreza fiksni, drugim fleksibilni,

napredovanje: poleg vertikalnega poznamo tudi horizontalno napredovanje, kjer karierni začetnik napreduje v svoji stroki in se specializira za posamezna področja znotraj svoje stroke,

možnost izobraževanja: s koncem študija/šolanja nadaljujte z učenjem, takrat se v resnici se komaj dobro začne,

»kraj« dela: nekateri karierni začetniki imajo radi delo v pisarni, drugi pa bi rajši čim več svojega delovnega časa preživeli na terenu,

timsko delo: določeni ljudje imajo radi skupine in delo znotraj njih, drugi lažje delajo individualno,

izzivi: do neke mere so lahko izzivi motivacija pri delu, a se lahko (če so preveliki) kaj hitro spremenijo v odpor pri delu, zato je potreben razmislek koliko in kako velikih izzivov si dejansko zares želite (za kariernega začetnika je že uvajanje v delo ter v kolektiv lahko zelo velik izziv),

• avtonomnost pri delu: vprašajte se, ali si (ter kako hitro) želite opravljati delo samostojno, avtonomno in neodvisno in koliko časa boste pri svojem delu potrebovali nadzor, mentorstvo, pomoč in kontrolo nadrejenega ali drugih oseb.

Velja torej, da karierni začetnik pri iskanju in zasedbi delovnega mesta misli na vse omenjene vidike delovnega mesta in okolja, a naj se hkrati zaveda, da verjetno delovnega mesta, ki bi popolnoma ustrezal vsem pričakovanjem, ne bo našel. Zato je še bolj pomembna prilagodljivost.

Pomembno

Zelo pomembna je čim boljša in kakovostna vključitev v kolektiv, delovni proces ter organizacijsko kulturo.

Podlaga vsakega delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi

Ta dokument določa začetek in trajanje pogodbe, naziv delovnega mesta, delovni čas (določen /nedoločen, polni /krajši), poskusno delo (če ta obstaja), kraj opravljanja dela, višina osnovne plače (in morebitna druga plačila), letni dopust, dolžino odpovednega roka, konkurenčno klavzulo (če ta obstaja) in druga določila v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

Karierni začetnik naj bo pozoren, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas ter kaj od tega mu bolj ustreza. Pozoren naj bo tudi na plačo, saj je praviloma v pogodbi bruto znesek, od katerega je treba odšteti prispevke delodajalca in delojemalca. Pogodba o zaposlitvi lahko določa tudi konkurenčno klavzulo, ki lahko med drugim določa, koliko časa zaposleni ne sme opravljati dela pri drugih delodajalcih znotraj določene panoge. Če obstaja, je v pogodbi določeno tudi poskusno delo (praviloma določeno v številu mesecev), ki lahko traja največ šest mesecev, a se lahko podaljša, če pride do začasne odsotnosti osebe z dela.

Karierni začetnik

Karierni začetnik naj bo pozoren na trajanje, pričakovanja delodajalca, način spremljanja in ocenjevanja dela znotraj poskusnega obdobja.

Delovno pravno področje je precej kompleksno, zato vam svetujemo, da se udeležite katere od delavnic na to temo in se posvetujete s strokovnjakom.

Karierne začetnike iščejo različna podjetja

Delovna mesta boste najlažje prepoznali po tem, da ne zahtevajo (daljših in veliko) delovnih izkušenj. Delodajalci za ta delovna mesta praviloma iščejo obetavne in talentirane kadre, ki še niso izpopolnjeni strokovnjaki na svojem področju, a kažejo cilj in potencial za to. Največji kazalnik so podjetja, ki nudijo kadrovske štipendije. Ta imajo pogosto izkušnje pri delu z začetniki. Podjetje kariernega začetnika tako oblikuje po svojih merilih in mu predaja svoja znanja. Posameznik znotraj podjetja ali panoge navezuje pomembne stike, se mreži, spoznava panogo, sodeluje v vanj usmerjenem usposabljanju in razvoju ter si na ta način nabira pomembne delovne izkušnje.

Prijavi se na novice in vse pomembne informacije boš prejel/a na mail.

PUSTITE KOMENTAR