Na začetku študijskega leta si številni študentje zastavijo nekakšne cilje. Ti pa ne pomenijo kaj dosti, če nimajo načrtovane poti, kako jih doseči. Cilji načrtujte sproti – kako se boste učili, kdaj in zakaj. Težko se je prepričati v sprotno prebiranje študijskega gradiva, a ko to študent usvoji in vpne v svoj urnik, ugotovi, da je učenje pred izpitom preprosteje, obenem mu v študijskem obdobju ostane več časa za druge stvari.
Z rednim prebiranjem je študijska snov veliko bolje utrjena in med seboj vsebinsko povezana. Če se vedno znova srečujemo z enakimi informacijami, si jih veliko lažje zapomnimo. Podatki se pozabljajo, ko se z njimi srečujemo vse manj.
Sprotno učenje med študijem
Sprotno učenje ne pomeni, da študent vsak dan prebere študijsko snov, ampak da jo prvič preleti nekaj ur po predavanju, nato čez en dan, nato znova čez en teden. Ključno je, da snov v spominu osvežujete z vmesnimi odmori. Nekateri strokovnjaki za trajen in dolgotrajen spomin priporočajo od 5 do 7-kratno ponovitev učne snovi.
Snovi ne študiramo le s prebiranjem, ampak v učenje vključujemo več različnih strategij – različne tehnike memoriranja, ponavljanja, označevanja pomembnih podatkov – in pravilno uporabo odmorov. Pomembno vlogo v času študija ima spanje, saj skrbi za obnovo sposobnosti možganov za učenje ter pripravi prostor za nove spomine. To pomeni, da ima poglavitno vlogo pri utrjevanju spomina, kar je ključno za pridobivanje novih informacij. Če se študent uči celo noč in si ne privošči spanca, je verjetnost pozabljanja informacij tudi do 40 %, pove Sara Jurkas Omerzo.
Nobena učna strategija ne more biti dovolj učinkovita, če ni prisotne samodiscipline in samokontrole. Treba se je preprosto prepričati ter sesti in začeti z učenjem. Tovrstna zmožnost se praviloma pričakuje od nekoga, ki je uspel priti na fakulteto in želi biti v življenju uspešen.
Uspešne strategije učenja
Uspešno učenje se prične z dovolj dobro izdelanim načrtom in zelo jasnim ter konkretnim ciljem, ki je dosegljiv. Pri tem so lahko v pomoč številne učinkovite metode, na primer:
- PRPOP: Združuje prednosti analitičnega ter celotnega učnega stila, primerna je za učenje obsežnejše snovi, študent sledi korakom, ki ustrezajo prvi črki: preleti, razdeli, prouči, obnovi, poveži.
- ASOCIACIJE: Vse informacije so zapisane v prepletajočih se asociacijskih mrežah, zato vsaka misel sproži na stotine asociacij.
- MNEMOTEHNIKE: Osnova so močne asociacije, ki vsebujejo čim več elementov izjemnosti, pretiravanja, čutnosti, medsebojne povezanosti, ustvarjalnosti, preprostosti, povezanosti z izkustvi.
- MISELNI VZOREC: Uporaba ključnih besed in predstav, besede se pišejo z malimi in velikimi tiskanimi črkami, vsaka ključna beseda je napisana na črti, ki je povezana z drugimi, uporaba barv, simbolov, slik, znamenj, domišljije.
- TEHNIKE VIZUALIZACIJE: Najbolj učinkovita tehnika pomnjenja, ustvarjanje čim bolj nenavadnih slik ter povezav z njimi, izmišljevanje čim bolj nenavadnih zgodb, sliko si predstavljamo v gibanju, dodamo lahko še zvok, okus.
- TEHNIKE PONAVLJANJA: Ponavljanje s presledki, organizacija snovi, povezovanje z že znanim, reševanje nalog, odgovori na vprašanja.
- METODA ZGODBE: Na podlagi snovi, ki si jo je treba zapomniti, ustvarimo zgodbo, ki mora vključevati vse pomembne podatke. Zgodba mora biti čim bolj smešna, vključuje naj pretiravanja, lahko je celo bizarna.
- POVZETKI: Iz velike količine gradiva s svojimi besedami povzamemo pomembne podatke. Zmanjšamo obseg učnega gradiva, snov se lažje naučimo, saj je razumljivejša.
Če se vam zdi, da novim izzivom študijskega učenja ne boste kos, so vam lahko v veliko pomoč dobri tutorji ali starejši kolegi s fakultete. Z njimi se pogovorite o tem, kako so oni doživljali prehod iz srednje šole na fakulteto. Na voljo so vam še različne svetovalne službe in knjige na to temo. Če se vam bo kljub temu čez nekaj časa zazdelo, da niste izbrali prave študijske smeri, imate še vedno možnost ter pravico še enkrat spremeniti program. V tem primeru se temeljito posvetujte z usposobljenimi svetovalci.
