- Ali se splača hoditi na vsa predavanja?
Seveda. Predavanja so vedno pestra – veliko je pojasnil, demonstracijskih eksperimentov, tudi zunanji predavatelji popestrijo predavanja. Predavanja so koristna! Če ste se odločili za študij, vam priporočamo, da obiskujete vsa predavanja. Kdo ve, kaj novega boste izvedeli!
- Ali so predavanja obvezna?
Na kar nekaj fakultetah predavanja sicer niso obvezna, a je vseeno priporočljivo, da jih obiskujete. Odsvetujemo slepo sledenje napotkom starejših študentov glede obiska predavanj. Bolje je vsaj mesec ali dva obiskovati vsa predavanja in nato presoditi, katera vam najbolj koristijo.
- Kolikokrat lahko manjkam pri predavanjih/vajah/kliničnih vajah?
O tem, kolikokrat lahko manjkate, vam bodo povedali profesorji na prvih predavanjih/vajah/kliničnih vajah, če slučajno pozabijo, jih kar vprašajte. Najpogosteje je prisotnost 80 %, za večji izostanek pa običajno potrebujete zdravniško opravičilo.
- Ali se je treba veliko učiti?
Vsekakor občutno več kot v srednji šoli. Sprotno učenje ali vsaj obiskovanje predavanj bistveno pomaga, saj se študij razporedi čez celotno študijsko leto in ni skoncentrirano na zadnji teden pred izpitom. Sicer vam kampanjsko učenje odsvetujemo, ni pa nemogoče biti kampanjski študent in imeti lepe ocene.
- Ali si je bolje pisati zapiske na roke v zvezek oz. na papir ali na računalnik?
Popolnoma izbira posameznika. Navadno velja, da je bolje pisati na roke, saj si s tem napisno bolje zapomnite, a računalnik omogoča več naknadnega dopolnjevanja in sistematičnega urejanja vsebine.
- Ali ob študiju ostane kaj časa za obštudijske dejavnosti?
Med semestrom boste sicer imeli čas, a se dobro zorganizirajte, da boste v prvi vrsti opravili vse študijske naloge. V izpitnem obdobju bo časa nekoliko manj, saj boste intenzivneje študirali in ponavljali snov. Aktivne študentske organizacije na fakultetah, v katerih sodelujejo tudi tutorji, poskušajo popestriti študijsko življenje z različnimi dogodki. Priporočamo, da se udeležujete različnih dogodkov.
- Kako je najlažje uspešno zaključiti izpitno obdobje?
Tako, da si sistematično razporedite izpite. Če imate občutek, da se vam ne bo izšlo vse naenkrat, si pustite kakšen izpit za drugi rok (če imate to možnost). Ne pritiskajte nase in ne hodite na vse prve roke, če vidite, da ste preobremenjeni.
- Kaj izpita ne opravim v 1. roku?
Večino izpitov se potrudite opraviti v 1. roku, če ne pa imate na voljo še v 2. oz. 3. rok. Vsakemu se zgodi, da mu kdaj ne uspe. To še ne pomeni da ne boste naredil letnika. Zaupajte vase in uspelo vam bo.
- Na kaj moramo biti pozorni pri učenju predmeta? Kako izgleda izpit pri predmetih?
Tutorandom razložijo, da naj bodo pozorni na snov, ki jo je profesor na predavanjih omenil večkrat in že sam omenil, da so pomembna ter pridejo v poštev za izpit. Glede samega izpita, povprašajte tudi nosilca predmeta. Študentom lahko svetujejo tudi pri pisanju seminarske naloge (kje iskati strokovne vire, predstavijo jim strokovne baze podatkov, na kaj naj bodo pozorni glede navajanja in citiranja virov itd.).
- Kaj so kreditne točke (KT) in zakaj so pomembne?
S KT so ovrednoteni posamezni predmeti. Več KT ima predmet, bolj je obširen. Šele ko opravite vse obveznosti pri predmetu, dobite kreditne točke (torej, če ima predmet 6 KT in opravite polovico predmeta, vam manjkajo 3 KT). V vsakem letniku je skupno število KT vsaj 60, lahko tudi več. Pomembne so pri vpisu v višji letnik.
