Fakulteta za pomorstvo in promet je visokošolski zavod, ki opravlja znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnost pretežno s področja pomorstva in prometa letos praznuje 50 letnico delovanja.
Fakulteta za pomorstvo in promet ima danes vseslovenski in tudi širši značaj v dodiplomskem izobraževanju univerzitetnih in visokošolskih strokovnih kadrov s področja pomorstva in prometa, podiplomskem izobraževanju specialistov, magistrov in doktorjev prometnih znanosti, ter znanstveno raziskovalni dejavnosti s področja prometnih znanosti.
Dodiplomski programi:
- Tehnologija prometa in logistika (3 leta)
- Prometna tehnologija in transportna logistika VS (3 leta)
- Navtika VS (3 leta)
- Ladijsko strojništvo VS (3 leta)
Podiplomski programi:
- Pomorstvo
- Promet
- Pomorstvo in promet (3. stopnja)
- Varstvo okolja (3. stopnja)
Vpisni pogoji in mnenja študentov
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): TEHNOLOGIJA PROMETA IN LOGISTIKA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % uspeh pri maturitetnem predmetu.
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2016/17 znaša 1.960 evrov in je možno obročno plačevanje
Kraj izvajanja študija: Portorož in Ljubljana, če je dovolj kandidatov
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir tehnologije prometa (UN)
Zaposlitev: vodstvena dela v različnih prometnih, pomorskih in logističnih podjetjih, v organih državne uprave, kot so Luka Koper, Intereuropa, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Adria Airways, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo idr., kjer bodo s svojim znanjem oblikovali razvoj prometnega in logističnega sektorja. Pričakuje se, da bodo študij nadaljevali na drugi stopnji.
Aljaž Jakin, smer: Tehnologija prometa, 2. letnik
»Dnevno porabim eno do dve uri za ponovitev tekoče snovi ali pisanje seminarskih nalog. Prakse na moji študijski smeri ni. Najtežji predmeti so tisti, ki izhajajo iz matematike in fizike. Mednje sodijo matematična analiza, elektrotehnika in mehanika. Zahtevne jih naredi obsežna snov in način ocenjevanja. Težek predmet je tudi informatika. Učim se iz lastnih zapiskov ali iz zapiskov, ki jih dobim od sošolcev. Na fakulteti je tudi dobro založena knjižnica z zelo prijaznimi knjižničarkami. Pozitivna in hkrati negativna plat mojega študija je majhnost oddelka, kot plus pa bi izpostavil dejstvo, da je tehnologija prometa mešanica družboslovja in naravoslovja. Ostaja mi veliko prostega časa, ki ga izkoristim za svoje hobije in občasno študentsko delo.«
Tina Sajovic, smer: Tehnologija prometa
»Za vpis na ta faks sem se odločila zaradi lokacije, za študij pa sem se odločila ker me smer zanima. Dnevno porabim za učenje od dve do tri ure, učim pa se predvsem iz skript in zapiskov, knjig je bolj malo. Za gradiva sem največ zapravila v 1. letniku, sedaj si jih raje fotokopiram, jih dobim od starejših študentov ali pa jih najdem na internetu. Vaje so za študente obvezne. Najbolj zanimivi predmeti so transportna sredstva, človeški viri ter prometna infrastruktura, kjer je super profesor. Največ težav pa imamo študenti pri elektrotehniki, matematiki, statistiki in v 1. letniku pri matematiki 1. Ob faksu mi ostanejo prosti le vikendi, tako da mi za delo ostane bolj malo časa.«
Eva Fiamengo, smer: Tehnologija prometa
»Sprejemnih izpitov ni. Za učenje dnevno porabim približno pol ure časa, sem spadajo predvsem domače naloge in seminarske naloge. Za izpit se začnem učiti največ teden dni prej, dostikrat pa učenje preložim na zadnji dan – torej bolj kampanjsko. Zdi se mi, da študentom največ težav povzročajo predmeti, kot so matematika 1 in 2, statistika, ekonomija, računalništvo in elektrotehnika. Predvsem se učimo iz zapiskov in skript, redko potrebujemo dodatno gradivo. V 1. letniku so najtežji predmeti matematika 1 in 2 ter prometni sistem. Slednji zaradi obsega in podrobnosti snovi, pri matematiki pa je vzrok slabo predznanje. Stari testi in gradivo se dobijo od starejših študentov, v fotokopirnici ali na spletni strani, namenjeni prav študentom. Teorije je bistveno več kot prakse. Najbolj zanimiv predmet je transportno inženirstvo ali človeški viri v prometu. Predavanja v večini niso obvezna, vaje pa. Prostega časa ostane veliko, zaenkrat lahko zraven opravljam študentsko delo, se rekreiram in občasno obiščem kakšen študentski žur. Žuri na FPP so super. Moj faks se mi zdi super, saj mi omogoča, da poleg izobraževanja uživam še ostale prednosti študentskega življenja. Kot zanimivost bi omenila obštudijske dejavnosti, ki jih imamo: jadranje in veslanje.«
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI I. STOPNJE (3 leta): PROMETNA TEHNOLOGIJA IN TRANSPORTNA LOGISTIKA, NAVTIKA, LADIJSKO STROJNIŠTVO
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % splošna/poklicna matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, šolnina za študijsko leto 2016/17 znaša 1.960 evrov in je možno obročno plačevanje
Kraj izvajanja študija: Portorož in Ljubljana, če je dovolj kandidatov (Prometna tehnologija in transportna logistika)
Strokovni naslov diplomantov: diplomirani inženir prometne tehnologije (VS)/navtike (VS)/ladijskega strojništva (VS)
Zaposlitev: Prometna tehnologija in transportna logistika: strokovna in vodstvena dela v različnih prometnih in pomorskih podjetjih ali podjetjih, ki se ukvarjajo z logistiko in distribucijo izdelkov, kot na primer: letališča, pristanišča, avto prevozna podjetja, železnica, marine, špedicije, carine, zunanja trgovina, pošta, avtocestna podjetja, organi državne uprave in podobno. Diplomanti navtike so usposobljeni za neposredno službo na ladjah trgovske mornarice, začenši s kadeturo – pripravništvom in napredovanjem v častniške nazive krovne službe do kapitana največje prekooceanske trgovske mornarice, tovorne ali potniške ladje, ki lahko pluje po vsem svetu. Diplomanti navtike se lahko zaposlijo tudi na kopnem, saj imajo znanja, potrebna za strokovna in vodstvena dela v različnih panogah pomorskega in prometnega gospodarstva, kot so: pristanišča, marine, špedicije, agencije, ladjedelnice itd. Diplomanti ladijskega strojništva so usposobljeni za neposredno službo na ladjah trgovske mornarice, začenši z asistentom stroja in napredovanjem v častniške nazive do upravitelja stroja velike ladje, ki lahko pluje povsod po svetu. Diplomanti ladijskega strojništva so primerno usposobljeni tudi za delo v gospodarstvu na kopnem, kot so na primer: pristanišča, ladijski prevozniki, marine, ladjedelnice, upravljanje in vzdrževanje jaht, vodenje proizvodnih obratov, razvojni oddelki, vzdrževanje strojev in naprav, vodenje energetsko procesnih sistemov v industriji, hotelirstvu, turizmu, bolnišnicah itd.
Niko Šebalj, smer: Ladijsko strojništvo, 3. letnik
»Za študij porabim dnevno približno dve uri, za izpite se pričnem učiti približno en teden prej. Med najtežje predmete sodita nauk o ladji in termodinamika, predvsem zaradi obsežne snovi. Najbolj zanimiv predmet je simulator. Učim se predvsem iz gradiva, ki ga profesorji objavljajo na spletu. Za nakup knjig nisem do sedaj porabil niti centa. Pozitivna plat mojega študija so profesorji, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Kot minus lahko štejem, da je študij zožan le na ladijsko strojništvo, čeravno je tudi to dobro izhodišče za naprej. Ob študiju se ukvarjam tudi s športom in učenjem nemškega jezika, tako da mi ostaja zelo malo prostega časa. V okviru fakultete je organizirano tudi veslanje, jadranje, nogomet itd.«
Gašper Flis, smer: Transportna logistika
»Faks mi je všeč, ker je prijazen študentu, saj je odnos med profesorji in študenti dober, oseben. Zanj sem se odločil, ker me program zanima in ker je faks na obali. Dnevno porabim za delo za faks 2 – 3 ure, kar zajema urejanje zapiskov, pisanje seminarskih nalog itd. Več časa namenim učenju nekaj dni pred izpiti ali kolokviji. Matematike in statistika so večini študentom v izziv, saj temeljijo na predznanju, ki ga novo vpisani študenti nimajo, vendar se z učenjem vse da. Večina zapiskov, starih kolokvijev in izpitov se lahko dobi od starejših študentov, vso literaturo pa dobimo v e-obliki, zato nimamo stroškov. Prisotnost na vajah se preverja, predavanja pa niso obvezna, vendar je obisk priporočljiv zaradi razumevanja snovi. Logistični predmeti so najbolj zanimivi, saj je veliko praktičnih primerov in ekskurzij. Zraven študija ostane dovolj časa za delo, zabavo in hobije, fakulteto pa lahko študenti zastopamo na različnih športnih tekmovanjih.«
Laura Podobnik, smer: Prometna tehnologija in transportna logistika
»Za študij porabim približno uro dnevno – večinoma rešujem domače naloge ali si urejam zapiske. Za vsak izpit se pripravljam v povprečju od dva do tri dni prej. Predmeta, ki med študenti povzročata največ preglavic zaradi svoje obsežnosti, sta statistika in informatika. Učim se večinoma iz skript, ki nam jih posredujejo profesorji, ali pa iz izposojenih knjig. V 3. letniku imamo obvezno enomesečno prakso, ki si jo poiščemo sami ali pa nam jo dodeli fakulteta. Vaje in predavanja so obvezna. Všeč mi je, ker je študij praktičen in ponuja velike možnosti pri nadaljnjem iskanju redne zaposlitve. Ob študiju mi ostaja veliko prostega časa, ki ga izkoristim za študentsko delo. Na naši fakulteti je organizirano tudi vsakoletno brucovanje ter možnost treniranja v študentskih veslaških ekipah.«
Aleš Muršec, smer: Navtika
»Naš faks je odskočna deska v svet. Zanimivost je, da imamo navtični simulator, strojniki imajo strojnega, imamo žensko in moško veslaško ekipo ter košarkaško. Študenti si lahko sposodimo kajake, imamo tudi tekmovalno jadrnico. Čas za učenje je odvisen od semestra, največ sem ga porabil v tretjem semestru. Če se učite sproti, se lahko določene predmete naredi s kolokviji, sicer pa porabim okoli tri dni za učenje pred izpiti. Gradivo se dobi v knjižnici ali na spletni strani faksa. Najzahtevnejši predmet je nauk o ladji 2, ker je veliko snovi in ker se pri njem z nekaterimi stvarmi prvič srečaš. Predavanja in vaje so obvezna, vseeno pa ostane še kaj prostega časa za sodelovanje v različnih društvih, dodatne dejavnosti, ki jih organizira faks in koristijo za kariero, ter študentske žure.«
Tina Trejan, smer: Navtika
»Za moj študij porabim od tri do štiri ure dnevno – večinoma pišem seminarske naloge, rešujem domače naloge ali si urejam zapiske. Učenja se pred vsakim izpitom lotim približno štiri dni prej. Zaradi svoje vsebinske zahtevnosti sodijo med najtežje predmete oceanska navigacija ter ladijske in elektronske naprave. Do sedaj sem si morala obvezno kupiti le eno knjigo, saj večino literature dobim na spletu. V zadnjem letniku imamo obvezno prakso, ki jo organizira fakulteta. Vaje in predavanja so obvezna. Pozitivne lastnosti mojega študija so zanimiv predmetnik ter veliko možnosti pri iskanju nadaljnje redne zaposlitve. Negativna plat študija navtike je velika količina učenja in pomanjkanje časa za dalj časa trajajoče študentsko delo. V okviru našega študija je organizirano tudi veslanje.«
Klemen Žerdin, smer: Ladijsko strojništvo
»Kot bodoči ladijski strojnik sem se veliko naučil, tako je po mojem mnenju na faksu dovolj prakse, ki dopolnjuje predhodno pridobljeno teorijo. Najbolj zanimiv predmet mi je mornarske veščine, kjer smo bili na ”terenu”, veslali, imeli požarno varnost na ladji, delali vozle itd. Veliko imamo tudi ogledov različnih obratov, proizvodenj. Večino literature nam nudi fakulteta oziroma profesorji sami. Večino izpitov lahko opravimo s kolokviji, kar nam olajša delo, saj se učimo manj večkrat in sproti, dnevno pa porabim čas večinoma za različne seminarske naloge. Večina predavanj in vaj je zanimivih, zato je dobro biti prisoten, sploh da se kaj naučimo. Poleg fakultete ostane dovolj časa za hobije, v prihodnosti pa želim delati na ladji – to tudi svetujem bodočim študentom, čim prej naj se odpravijo na ladjo po izkušnje. Faks ima tudi cenjeno in znano veslaško ekipo, uspešni pa smo v različnih športih (nogomet). Študenti lahko tudi delamo na različnih projektih, svoje izbire faksa pa ne bi nikoli zamenjal.«
Število točk potrebnih za vpis
| 2014 | 2015 | 2016 | |
| Ladijsko strojništvo VS (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Ladijsko strojništvo VS (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Navtika VS (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Navtika VS (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Prometna tehnologija in transportna logistika VS (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Prometna tehnologija in transportna logistika VS (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Tehnologija prometa (redni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
| Tehnologija prometa (izredni) | brez omejitve | brez omejitve | brez omejitve |
>








