Mesto Mladih
Si pozabil geslo? Brezplačna registracija Zakaj se registrirati?

Domov < Spodbujamo inovativnost < Invencija, inovacija, potencialna inovacija, nič od naštetega?

 

Invencija, inovacija, potencialna inovacija, nič od naštetega?

Pa poglejmo kako se pravzaprav pojmi med seboj razlikujejo in kaj so kriteriji zanje...

Invencije in inovacije

Pojem inovativnosti in inovacij smo si pri nas doslej razlagali po eni strani preveč na široko, po drugi strani pa vendarle ozko. Na široko zato, ker smo pravzaprav vsako novost že imenovali za inovacijo, ozko pa zato, ker je bila večina omenjenih inovacij vendarle tehnične narave.

Mariborski profesor dr. Matjaž Mulej je zelo posrečeno opredelil razmerja med invencijami in inovacijami, ter posameznimi tipi inovacij. Tako loči inovacije po treh vrstah meril, kot jih prikazuje razpredelnica.

Razpredelnica 1: Vrste inovacij

Merilo

Vrsta

Komentar

PO VSEBINI

programske

Uspešen nov predmet poslovanja

 

tehnično-tehnološke

Uspešne nove lastnosti izdelkov, storitev in postopkov izdelave

 

Organizacijske

Uspešne nove organizacijske oblike dela in sodelovanja

 

Upravljalske

Uspešni novi stili vodenja, ki sproščajo, spodbujajo in aktivirajo več ustvarjalnosti (»Vsi mislimo, vsi delamo«) od ukazovalnih (»Eni mislijo, drugi delajo«)

 

metodijske

Uspešne nove metode vodenja in sodelovanja

PO POSLEDICAH

Korenite

Dejansko po Schumpetru spremenijo svet

 

Drobne

Drobne izboljšave, ki jih lahko čutijo uporabniki, ali pa jih ti sploh ne vidijo in gre

PO SLUŽBNI DOLŽNOSTI

Znotraj redne službe

Inoviranje, oziroma kar raziskave in razvoj so naloga posameznika oziroma skupine v podjetju, na fakultetah, inštitutih itd.

 

Zunaj redne službe

Pogosto kot ljubiteljska dejavnost zanesenjakov

Vir: Povzeto po Mulej, 2000

Razpredelnica 2 pa govori o treh stopnjah zrelosti posamezne novosti, ki jih radi mečemo v skupen koš z napisom inovacije.

Razpredelnica 2: Faze posameznih novosti

Faza novosti

Komentar

INVENCIJA

Je nova zamisel, morda obetavna, morda vredna zaščite, celo patentiranja, ustvarjena z raziskovanjem, poklicnim ali nepoklicnim, namenskim ali slučajnim, tehnično tehnološkem ali katerim koli drugim.

POTENCIALNA INOVACIJA

Je do uporabnosti dognana invencija, vendar še ne do nove koriti. Ustvarjena oziroma nadgrajena podobno kot invencija.

INOVACIJA

Je nova korist od nove zamisli. Ustvarjena je kot poslovna celota in šele to celoto lahko imenujemo podjetniška ideja. Kaj je inovacija, odločajo odjemalci in ne avtorji oziroma njihovi zastopniki.

Vir: Povzeto po Mulej, 2000

Kdo so odjemalci?

Vrsta najvišjih priznanj, ki jih slovenski inovatorji, raziskovalci in znanstveniki prejemajo na uglednih svetovnih razstavah in konferencah najbrž dokazuje, da pri nas živijo in delajo bistri ljudje, ki suvereno obvladujejo svoje tehnično področje: mehaniko, elektroniko, pnevmatiko, biotehnologijo in tudi bioenergijo, hkrati pa so v svojem raziskovanju in iskanju novega pravilno usmerjeni v reševanje problemov ljudi in mnogi na svež način pristopajo k starim težavam ter s svojimi izboljšavami poskušajo lajšati življenje invalidom, kirurgom, športnikom, fizičnim delavcem, reševalcem, ljudem v njihovem bivanjskem prostoru in še marsikomu drugemu. Vendar, če govorimo o podjetništvu v povezavi z inovacijami, ne moremo kar tako mimo edinega pravega načina preverjanja uspešnosti določene inovacije, ki se lahko zgodi izključno in samo na trgu.

Odjemalce bi lahko glede na stopnjo razvoja, v kateri se nahaja posamezna novost oziroma podjetniška ideja, lahko razdelili v investitorje in končne kupce. Investitorji bodo v fazi razvoja podjetniške ideje pripravljeni sprejeti tveganje, vložili bodo kapital v projekt vendar z enim samim motivom, ki mu pravimo dobiček. Morebiten dobiček pa bodo prinesli podjetju samo končni odjemalci, torej tisti, ki bodo kupili in plačali.

Edina zares zanesljiva oblika preverjanja, ali ima potencialna inovacija v vseh svojih oblikah (torej ne samo tehnološka oziroma tehnična) možnost, da postane inovacija, je torej trg, sprva morda kapitalski, na koncu pa trg končnih kupcev.

Vsebina: doc. dr. Jaka Vadnjal, Gea College - Visoka šola za podjetništvo

 

Facebook Twitter Digg Technoratti Delicious

Komentarji

Ta vsebina še nima nobenega komentarja.

Komentiraj in oceni tudi ti!

Želiš oceniti to vsebino? Pred oceno se najprej prijavi. Še nisi uporabnik v Mestu Mladih? Registriraš se tukaj.
25899